Franja

dēleō -ēre -ēvī -ētum

1. (iz)brisati, (kaj pisanega) nevidno narediti: nomen Scipionis, digito legata Ci. ep., versūs H., scribit damnatque tabellas: et notat et delet O., creditum est stilum non minus agere, cum delet Q., in quibus (ceris) facillima est ratio delendi Q., d. stigmata in facie Plin., tabulas Iuv., scripta sua spongia linguave Suet.

2. pren.
a) z abstr. obj. izbrisa(va)ti, iztrebiti (iztrebljati), zatreti (zatirati): memoriam rei, veritatem, iura Ci., ut mihi … omnis improbitas … exstinguenda atque delenda sit Ci., delenda est vobis illa macula bello superiore concepta Ci., d. omnes leges una rogatione Ci., suscipionem ex animo Ci., turpitudinem fugae virtute C., una rogatione bellum N. povsem končati.
b) s konkr. obj. razdejati, pokončati, uničiti (uničevati), zatreti (zatirati): aedificia, oppida, urbīs, monumentum Scipionis, templum Iovis, alicuius epistulas Ci., Karthagine deletā Ci., nisi cum deleta est (Carthago) N., Numantiā deletā S., d. urbes L., urbem Cu.
c) z osebnim obj. iztrebiti, uničiti, pokonč(ev)ati, ugonobiti (ugonabljati), poraziti, zatreti: omnes ex animo mulieres Ter., animantem, hominem, Curionem, senatum, totum senatum de re publica, hostium copias Ci., quos vi manu, copiis delere non potuerunt Ci., homines iam morte deletos reponere in deos Ci. ki jih je že smrt pomorila (pobrala), d. exercitum, deletis paene hostibus, deletis omnibus copiis C., barbaros apud Plataeas esse deletos N., ibi Volscum nomen prope deletum est L., deleri potuit exercitus Cu., d. cohortes T., milite deleto Sil.

dēlībērō -āre -āvī -ātum (pravzaprav *dēlībrō, odtehtati, iz dē in lībra)

1. (pre)tehtati, premisliti (premišljati), razmisliti (razmišljati), preudariti (preudarjati), posvetovati se: ego amplius deliberandum censeo Ter., consilium fidele deliberanti dare Ci. še preudarjajočemu = neodločnemu, diem ad deliberandum sumere C. ali noctem ad deliberandum postulare Ci., deliberandi sibi spatium relinquere ali postulare Iust. čas (rok) za premišljanje, quinque dierum spatium ad deliberandum sumere L., deliberando tempus terere L., deliberare, non haesitare Q.; cum adversario quasi d., cum ea parte animi d. Ci.; d. de bello, de maxima re, bis de eadem re Ci., de summa rerum C., de Corintho cum imperatore Romano L., cum … ibi de rebus deliberaretur N., d. tecum coram potius quam per litteras de salute nostra Ci. ep.; ita Sardinianos inter Zmyrnaeosque deliberatum T.; trans.: delibera hoc, dum ego redeo Ter., ea deliberanda non sunt Ci., re deliberata C., omnia cum amico delibera Sen. ph.; z odvisnim vprašanjem: deliberet, velitne an non Ter., utri potissimum consulendum sit, deliberetur Ci., utrum honestum an turpe sit, deliberari solet Ci., deliberatur de Avarico, incendi placeret an defendi C., deliberaturi, quid potissimum peterent Cu., deliberas mecum, quemadmodum pecunia … salva sit Plin. iun.; deliberari potest z odvisnim vprašanjem = dvomljivo utegne biti: ex eo deliberari poterit, ducenda necne alvus sit Cels.; deliberari non (neque) potest z odvisnim vprašanjem = (in) ne more biti dvoma: M. Aemilius, qui peior an ignavior sit, deliberari non potest S. fr. čigar nesposobnost je brez dvoma večja kakor njegova zloba, neque enim, maneatis an abeatis hinc, deliberari potest L.; podobno nemo deliberat z ACI: eos merito torqueri, qui deum nesciunt, nisi profanus nemo deliberat Min. nihče … ne dvomi, da … ; non (nec) ultra del. s quo minus (= quin): nec ultra deliberatum, quo minus non quidem extrema decernerent … , sed … T. niso se dalje pomišljali storiti tudi najskrajnejši sklep, a …

2. (po daljšem preudarjanju) odločiti se, skleniti, ukreniti: deliberatā morte ferocior H.; večinoma z inf.: iste certe statuerat atque deliberaverat non adesse Ci., mihi deliberatum et constitutum est ita gerere consulatum … Ci., certum est deliberatumque, … omnia … audacter libereque dicere Ci., sic habuisti statutum cum animo ac deliberatum omnes iudices reicere Ci.; redkeje z ACI: statui mecum ac deliberavi esse magnam materiam Plin. iun., deliberatum est id quoque lenius vindicari Amm. Od tod adj. pt. pf. dēlīberātus 3 določen, odločen (-ena -eno), odrejen: non illi quidquam deliberatius fuit quam me evertere Ci. ep., instructius deliberatiusque fore arbitramur Gell.

3. occ. za svet vpraš(ev)ati koga, poseb. kako preročišče: delecti Delphos deliberatum missi sunt, qui consulerent Apollinem, quo … duce uterentur N., deliberantibus Pythia respondit N., deliberanti consilium dare Aug.

dēlībō -āre -āvī -ātum, prvotno = pri darovanju vina nekoliko te tekočine iz čaše „izliti“, od tod pren.

1. kaj malega posne(ma)ti s česa, odvze(ma)ti, odlomiti, odtrgati, pokusiti (pokušati): sol umoris parvam delibet ab aequore partem Lucr., ne delibent aliquid membrorum Varr. ne odrgnejo, poškodujejo, d. truncum Col., paululum carnis Petr. pokusiti, užiti, eius osculum delibatum digitis Suet. božana; pesn.: d. oscula V., Ph. le površno se ustec dotakniti, rahlo poljubiti; pren.: ut omnis undique flosculos carpam atque delibem Ci., philosophiae doctrinas satius est numquam attigisse quam leviter et primoribus, ut dicitur, labiis delibasse Fr.

2. posne(ma)ti, povze(ma)ti, zaje(ma)ti, okusiti (okušati), uži(va)ti: ex universa mente divina delibatos animos habemus Ci., d. novum honorem L., honores Plin. iun., suas artes agendo O. površno ukvarjati se s … , omnia narratione Q. vsega se dotakniti.

3. z odvzemanjem zmanjš(ev)ati, prikrajšati, okrniti, kratiti, raniti, žaliti, (o)skruniti: aliquid de gloria sua, aliquid de honestate Ci., nec de laude ieiuni hominis quicquam Ci., nullā voce delibans insitam virtutem Corn., d. castitatem virginis Val. Max., pudicitiam Suet., aliquid de virginitatis integritate Fl.

dēlibuō -ere -uī -ūtum s kako mastno tekočino namočiti (namakati), namazati: Tert.; večinoma pt. pf. dēlibūtus 3 namočen, namazan: schoeno delibutae Pl., sanie delibutae Pac. fr., delibutus capillus Ci. maziljeni, medicamentis propter dolorem artuum delibutus Ci. zaradi protina namazan, propter valetudinem … plurimis medicamentis delibutus Q., res … rubricā delibuta Corn., atro delibutus Hercules Nessi cruore H., delibutus unguentis Ph., Sen. rh., humano sanguine delibuti Sen. rh., tergore delibuto Col.; z grškim acc.: luxuria dēlībūta (!) comas Prud.; pren.: delibutus gaudio Ter. od veselja pijan, delibuto senio luxu Plin. ko so v starosti še enkrat razkošno živeli.

délicatesse [-tɛs] féminin okusnost, slastnost; eleganca, lepota, finesa; tankovestnost, obzirnost, takt, ljubeznivost; kočljivost, težavnost; izbirčnost; rahločutnost; pluriel delikatese, poslastice

délicatesse de conscience tankovestnost
être en délicatesse avec quelqu'un grdo se gledati s kom

délicieux, euse [-sjö, z] adjectif slasten; izvrsten, nad vse prijeten, čudovit

mets masculin délicieux slastna jed
sensation féminin délicieuse zelo prijeten občutek
(ironično)

il est délicieux avec ses projets on je (res) posrečen s svojimi načrti

dēliciō -ere (dē in *laciō) koga (s prave poti) zvabiti, k sebi vabiti, privabiti, zvabljati, naslajati: Tit. ap. Non., Luc.

dēligō -āre -āvī -ātum

1. privez(ov)ati, pritrditi (pritrjati): binas tabellas dextrā et sinistrā Varr., antennas asseresque Cu., veretra Suet. Kam ali kje? apud (k) mensam plenam homini rostrum deliges Pl., d. naves ad terram, naviculam ad ripam, onerarias (naves) ad ancoras, tragulam cum epistula ad amentum C., hominem ad palum Ci., i, lictor, deliga ad palum L., deligatis ad palum noxiis Suet., in ea (statua) Sopatrum deligari iubet Ci., sarmenta in cornibus iuvencorum deligata N., sarmentis circum cornua boum deligatis Q., super alterum (oculum) lanam … d. Cels., noxio post terga deligantur manus Sen. rh., d. tesseras … dextro brachio (dat.) Iust.; abs.: producuntur e carcere, deligantur (sc. ad palum, da bi bili bičani) Ci.; pren.: deligatus morbo (dat.) carnis Aug.

2. occ.
a) obvez(ov)ati kaj s čim, (z)vezati v kaj: linteolo deligatis tantum granis XXX Plin.
b) poseb. medic. obvez(ov)ati kaj ali koga: brachium, brachium superimposito penicillo, crura et fenora brachiaque plurimis locis, caput fasciis Cels., vulnus Q., qui propter erat valetudinem deligatus Q., d. saucios Auct. b. Afr.

dēlinquō -ere -līquī -lictum

I. trans. kaj kje pustiti, zapustiti: quem unā cum equis duobus ibidem … deliquerat Iul. Val. —

II. intr.

1. pohajati, pojemati: delinquere frumentum, Sardiniam hostes tenere Coelius (Caelius) Antipater ap. Serv., delinquat aut superet aliquid tibi Tubero ap. Serv., lunae … delinquentis obstacula Ap.

2. pren.
a) grešiti, zagrešiti, pregrešiti se, zakriviti kaj: tu delinquis, ego arguor Enn. fr., si pater aut avus deliquisset Ci., (miles) in bello propter hostium metum deliquerat Ci., delinquere homines adulescentuli per ambitionem S., melius habent mercede delinquere quam gratis recte facere S. fr., alii simul delinquunt, censores sumus Ph., si cunctatione deliqui, virtute corrigam T., prout bellis externis meruerant aut domi seditione deliquerant T.; s praep. pregrešiti se nad kom, zoper koga: in alterum incidunt, in altero delinquunt Ci., quod (ker) populi priscorum Latinorum adversus populum Romanum delinquerunt Carmen fetiale ap. L.; d. in aliqua re = grešiti v čem: hac quoque in re eum deliquisse Ci.; z notranjim obj. = zagrešiti kaj, pregrešiti se s čim: si ille quid deliquerit Pl., si quid deliquero Ci., nihil deliquerunt Ci., si quid iracundiā deliquēre S., paulum deliquit amicus H., quia maiora in defectione deliquerant L., nescio, quid in vos imprudens deliqui Cu., tantum delinquere, quantum permittas Iuv., damnatusque flagitiorum, quae duo deliquerant T.; pren. (o stvareh) zakriviti kaj: quod venti et fluctus deliquerint T.
b) gram. (z)motiti se: in aliqua re Q., Gell. — Pogosto subst. pt. pf. dēlictum -ī, n

1. pregrešek, prestopek, krivda: leve Ci., delictum facere Pl., d. admittere in se Ter., maius committere delictum C. zagrešiti (zakriviti) kaj hujšega, delicti veniam petere, delicto ignoscere, de delicto confiteri Ci., eius delicti reus N., delicta maiorum luere H., suppliciis delicta coërcet H., delicta fateri nolle O., uxor delicti manifesta T., nec primum alterumque delictum veniā prosequebatur T., cetera quoque concedere delicta Suet.

2. napaka, hiba, pomanjkljivost: si defendere delictum quam vertere malles H., aurigarum equorumque praecipua (vrline) vel delicta Amm.

delírium trémens medicina delirium tremens; pogovorno the horrors pl, the jimjams pl; the DT's (ali D.T.'s)

imeti delírium trémens, biti v delírium trémensu delírium trémensu pogovorno to have (ali to have got) the D.T.'s, to see pink elephants

deli|ti (-m) razdeliti

1. na dele: teilen (se sich); na dva dela: zweiteilen, na tri dele: dreiteilen, na štiri dele: vierteilen …, na osem delov: achteln …

2.
deliti (si) s kom (imeti skupno) mit (jemandem) teilen

3. (členiti) gliedern in, unterteilen in, aufteilen
deliti se sich gliedern, (cepiti se) sich gabeln, (razpasti) zerfallen in, (biti deljen) eingeteilt werden in

4. (razdeljevati) verteilen, kaj med več ljudi: austeilen
deliti klofute Ohrfeigen austeilen
deliti ocene Zensuren austeilen

5. (ločevati) trennen

6. matematika dividieren

delíti to divide (tudi matematika); to part, to form a barrier between; to share (s kom with someone); (ločiti) to separate; (razdeliti) to distribute

delíti v to divide in, into
delíti med to divide between, among
delíti od to divide from
Sena deli Pariz na dva dela the Seine cuts Paris into two parts
delíti delo to share out the work
Ren deli Francijo od Nemčije the Rhine divides France from Germany
delíti si stroške to share the costs
oni bi morali z nami delíti stroške they ought to share with us in the expenses
delil sem z vami nevarnosti I have shared your dangers
on bi delil zadnjo skorjico svojega kruha he would share his last crust
enako (si) delíti (dobiti enake deleže) to share alike, to share and share alike
zdaj nas le še ta točka deli there is now but that one point that keeps us apart
»deli in vladaj!« "divide and rule"
delíti s kom stanovanje, kabino ipd. to double up

delíti (-ím) imperf. ➞ razdeliti

1. dividere, ripartire:
deliti na tri dele dividere in tre parti
deliti dobiček dividere, ripartire il guadagno

2. distribuire, dare:
deliti darove fare regali
deliti zaušnice dare, somministrare ceffoni
deliti miloščino fare la carità, l'elemosina
iron. deliti nauke somministrare ammaestramenti
pejor. deliti vodilne funkcije lottizzare
deliti propagandne letake volantinare

3. (imeti kaj skupaj s kom) dividere, spartire, avere in comune:
deliti s kom veselje, žalost dividere con qcn. la gioia, il dolore

4. (biti vmes) dividere, separare:
Alpe delijo Italijo od evropske celine le Alpi separano l'Italia dal continente europeo

5. mat. dividere:
deliti 20 s 5 dividere 20 per 5
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ne deliti koga mnenje non condividere l'opinione di qcn.
pren. deli in vladaj! divide et impera!

delíti dividir; repartir; partir; distribuir

deli in vladaj! divide y vencerás
deliti s kom kruh, bolečino compartir el pan, el dolor con alg
deliti s kom veselje in žalost compartir las alegrías y las penas
deliti mnenje z drugim compartir la opinión de otro

delitto m

1. (misfatto) zločin, hudodelstvo; podlost:
fare, commettere, perpetrare un delitto zagrešiti, izvršiti zločin
macchiarsi di un delitto omadeževati se s hudodelstvom

2. pravo zločin, prestopek, delikt:
delitto colposo delikt iz nemarnosti

3. ekst. umor, uboj

deljèn (-êna -o) adj. diviso, ripartito:
deljeni delovni čas orario di lavoro spezzato
pren. imeti deljene občutke provare sentimenti incerti
mnenja so deljena i pareri sono contrastanti
10 deljeno s 5 je 2 10 diviso (per) 5 fa 2

deljêno z divided by

deset deljeno s pet je dve ten divided by five equals two

deln|o [é] teilweise, partiell; (po delih) ausschnittweise; zum Teil (kratica : z.T.), teils; teil- (deln izvennivojski teilhöhenfrei, deln opremljen s pohištvom teilmöbliert, posušen teilgetrocknet)
matematika delno integriranje partielle Integration
delno spremeniti abändern

del|o¹ [é] srednji spol (-a …)

1. die Arbeit (tudi fizika)
duševno delo geistige Arbeit
fizično delo körperliche Arbeit
delo na čem die Arbeit an
opravljati delo eine Arbeit erledigen, verrichten
opraviti delo eine Arbeit leisten
lotiti se dela an die Arbeit gehen
imeti veliko/malo dela viel/wenig Arbeit haben
dela prost arbeitsfrei
praznik dela der Tag der Arbeit
konec dela der Feierabend

2. (zaposlitev) die Arbeit
delo pri delodajalcu unselbständige Arbeit
iskati delo Arbeit suchen
najti delo Arbeit finden
izgubiti delo seine Arbeit verlieren
delo ob nedeljah in praznikih Arbeit an Sonn- und Feiertagen
dopolnilno delo zusätzliche Arbeit
nevarno delo gefahrgeneigte Arbeit
poklicno delo die Erwerbstätigkeit, die Berufsarbeit
posebno težavno delo Arbeit mit Erschwernis
delo na domu die Heimarbeit
prekiniti delo (stavkati) die Arbeit niederlegen
pravo prisilno delo der Arbeitsdienst, kot kazen: die Zwangsarbeit
delavec na prisilnem delu der Zwangsarbeiter
proizvodno delo šolski predmet: die Arbeitslehre, praksa: das Betriebspraktikum
po načinu: die -arbeit (na akord Akkordarbeit, Stückarbeit, na črno Pfuscharbeit, Schwarzarbeit, na domu die Heimarbeit, na polju Feldarbeit, na tekočem traku Bandarbeit, Fließbandarbeit, na terenu Außendienst, na vrtu Gartenarbeit, ob nedeljah Sonntagsarbeit, ob praznikih Feiertagsarbeit, po koncu delovnega časa Feierabendarbeit, po meri Maßarbeit, s skrajšanim delovnim časom Teilzeitarbeit, s strojem Maschinenarbeit, v izmenah Schichtarbeit, v kuhinji Küchenarbeit, za določen čas Zeitarbeit, za javnost Öffentlichkeitsarbeit, z izposojeno delovno silo Leiharbeit, diplomsko Diplomarbeit, dodatno Mehrarbeit, garaško Knochenarbeit, gospodinjsko Hausarbeit, mezdno Lohnarbeit, nadurno Überstundenarbeit, nočno Nachtarbeit, otroško Kinderarbeit, pionirsko Pionierarbeit, pisarniško Schreibarbeit, poskusno Probearbeit, potrebno Arbeitsaufwand, prekomerno Überarbeit, priložnostno Gelegenheitsarbeit, razvojno Entwicklungsarbeit, ročno Handarbeit, rutinsko Routinearbeit, samostojno Alleinarbeit, v šoli Stillarbeit, seminarsko Seminararbeit, sezonsko Saisonarbeit, Sizifovo Sisyphusarbeit, skupinsko Gruppenarbeit, Gemeinschaftsarbeit, socialno Sozialarbeit, suženjsko Sklavenarbeit, težaško Schwerarbeit, tovarniško Fabrikarbeit, udarniško Aufbauarbeit, umazano Schmutzarbeit, žensko Frauenarbeit)
… dela Arbeits-
(delitev die Arbeitsteilung, fiziologija die Arbeitsphysiologie, medicina die Arbeitsmedizin, način die Arbeitsweise, organizacija die Arbeitsorganisation, psihologija die Arbeitspsychologie, stroški Arbeitskosten množina)
svet dela die Arbeitswelt

3. (izdelek, elaborat) die -arbeit (magistrsko Magisterarbeit, ročno Handarbeit, seminarsko Seminararbeit)
kvalitetno delo eine Wertarbeit
(nemško deutsche Wertarbeit)
|
lotiti se dela/spraviti se k delu sich an die Arbeit/ans Werk machen

k delu zur Arbeit
na delo:
iti na delo zur Arbeit gehen/fahren
voziti se na delo iz drugega kraja: pendeln
vožnje na delo der Pendelverkehr, Berufsverkehr
na delu bei der Arbeit, (na delovnem mestu) am Arbeitsplatz
biti na delu (delovati) am Werk sein (tu so bili tatovi na delu da waren Diebe am Werk)
o delu:
pogodba o delu der Arbeitsvertrag
zakon o delu na domu das Heimarbeitsgesetz
ob delu:
izobraževanje ob delu der zweite Bildungsweg

po delu plačevati: leistungsgerecht

pri delu: bei der Arbeit, pozabiti na kaj: über der Arbeit
nesreča pri delu der Arbeitsunfall, Betriebsunfall
varstvo pri delu der Arbeitsschutz, Betriebsschutz
varstvo žena pri delu der Frauenarbeitsschutz
v delo:
vzeti v delo in Arbeit nehmen
za delo:
nezmožen za delo arbeitsunfähig, trajno: erwerbsunfähig, berufsunfähig
nezmožnost za delo die Arbeitsunfähigkeit, stalna: die Invalidität, die Erwerbsunfähigkeit
omejeno sposoben za delo erwerbsbeschränkt
omejena sposobnost za delo die Erwerbsbeschränkung
dovoljenje za delo die Arbeitsgenehmigung
z delom:
prenehati z delom mit der Arbeit aufhören, podjetja ipd.: die Arbeit einstellen
pridobiti z delom erarbeiten
študent, ki se preživlja z delom der Werkstudent
ukvarjati se z (ročnim) delom v prostem času: handwerkeln
začeti z delom mit der Arbeit anfangen, anfangen zu arbeiten, Hand ans Werk legen
ukvarjati se s književnim delom literarisch tätig sein
dela množina:
gradbena dela Bauarbeiten množina, Baumaßnahmen množina
za delovno mesto: dela in naloge das Tätigkeitsfeld
pogodba o izvrševanju dela der Werkleistungsvertrag
-arbeiten (notranja Innenarbeiten, pripravljalna Ausrichtungsarbeiten, Vorarbeiten, rekonstrukcijska Rekonstruktionsarbeiten, restavracijska Restaurationsarbeiten, reševalna Rettungsarbeiten, sanacijska Sanierungsarbeiten, vzdrževalna Wartungsarbeiten, Instandhaltungsarbeiten)
|
figurativno brez dela ni jela ohne Fleiß kein Preis

délo work; labour; (zaposlitev) employment, job; (enolično, naporno) grind; (snažilkino) charring, cleaning, ZDA chore; (garanje) drudgery; (težko) toil

duševno délo brainwork, headwork
délo ročno manual work, manual labour
javna déla public works pl
délo od kosa piecework
naloženo délo task
délo zunaj hiše outdoor work
nočno délo night work, pogovorno nights pl
običajno délo ordinary labour
priložnostno délo odd job
obvezno délo compulsory work
kvalificirano délo skilled work
pisarniško délo clerical work
poljsko délo farm work, agricultural labour
prisilno délo forced labour, penal servitude
prostovoljno délo voluntary work
pogodbeno délo contract work
nestrokovno délo unskilled work
ročno, fino délo fancywork
žensko ročno délo needlework
rutinsko, tekoče délo routine work
mučno, dolgočasno délo drudgery, toiling and moiling
površno délo bungled (ali botched) work
brez déla (brezposeln) unemployed, jobless
zmožen za délo able to work
s trdim, težkim délom by working hard
borza déla employment agency, labour exchange
pravica do déla the right to work (ali to a job)
program déla work programme
ustavitev déla cessation of work
področje déla sphere of activity (ali of action)
nesposoben za délo unfit for work, not fit for work, incapacitated
temeljna organizacija združenega déla basic organization of associated labour
pri délu at work
na délo! get to work!
délo na črno žargon scab labour
družbeno (fizično, minulo, proizvodno) délo social (physical, past, productive) work
presežno (skupno) délo surplus labour (joint work)
svobodna menjava déla free change of employment
združeno (živo) délo associated (current) labour
plačilo po délu payment linked to performance, payment by results
pogoji za délo labour conditions
biti pri délu to be at work
vaša obleka je v délu your suit (ali dress, costume) is in hand, is being made (ali attended to)
dati komu délo to give someone work, to give someone employment
to je težko délo it is uphill work
iti na délo to go to work
iskati délo to look for a job
vedno samó délo in nič oddiha all work and no play
izogibati se déla to dodge work
biti s srcem pri délu to put one's heart into one's work
lotiti se déla to set to work, to get on with it, to get down to it, to start work, ZDA to get busy
zopet se lotiti déla to resume work
biti brez déla to be out of work
imeti mnogo déla to have plenty to do, to have a lot of work on hand, to have a great deal of work to do
imam drugega déla dovolj (figurativno) I've enough on my plate already, I have other fish to fry
nastopiti délo to start work
izvesti délo to get one's job (ali work) done, to carry out one's work
je kar precéj déla, veste! it's quite a job, you know!
odkazati komu neko délo to set someone a task
posvetiti se svojemu délu to devote (ali to apply) oneself to one's work
povzročiti komu mnogo déla to put someone to great inconvenience
opravljati délo to do a job
délo stoji, počiva work is at a standstill
končati s svojim délom to get one's work done
imel sem neko délo I had a job to do
čisto se predati délu pogovorno to keep one's nose to the grindstone
ustaviti délo to stop work, to strike (work), to go on strike, to walk out, to down tools
vreči se na délo to put one's back into a job, to get down to it
obsoditi na težko délo to sentence to hard labour
ukvarjati se z literarnim délom to be engaged in literary pursuits
rudarji so zapustili délo the miners have come out (on strike)
dušiti se v délu to be swamped (ali overwhelmed) with work
čez glavo imam déla I'm up to my ears (ali eyes, neck) in work
pridnega k délu priganjati (figurativno) to spur a willing horse
on se nikoli ne dotakne déla he never does a stroke of work
tovarna je ustavila délo the factory has stopped work
živeti od déla svojih rok to live by the sweat of one's palms
brez déla ni jela you get nothing for nothing
dober začetek je pol déla a good start is half the battle
po délu, ne po besedah cenimo človeka actions speak louder than words
po délu spoznaš človeka by their works you will know them