Franja

pour² [pɔ:]

1. prehodni glagol
naliti, nalivati, točiti, natočiti (from, out of iz; in, into v; on, upon na)
izliti, izlivati se (forth, out)
figurativno izliti srce, potožiti (forth, out)
zasuti (s posmehom, kletvicami, besedami itd.)

2. neprehodni glagol
liti, teči, strujiti, curljati (into v; from iz)
tehnično ulivati

figurativno to pour cold water on politi z mrzlo vodo, vzeti pogum
figurativno to pour oil on troubled waters pomiriti duhove
it never rains but pours nesreča (ali sreča) ne pride nikdar sama
it pours with rain lije kakor iz škafa
ameriško, sleng to pour it on politi z mrzlo vodo; pritisniti na plin (avto)

pour [pur] préposition za; v korist, na ljubo; na mesto; v imenu; zaradi; kar se tiče; (pri nedoločniku) da bi, ker, čeprav

c'est pour cela que zato
mot pour mot beseda za besedo
œil pour œil oko za oko
pour affaires poslovno
pour ainsi dire tako rekoč
pour votre bien v, za vaše dobro
pour de bon resnično, zares, pristno
pour le cas où v primeru da
et pour cause! iz le preveč jasnega razloga!
pour ce qui me concerne kar mene tiče
pour grand qu'il soit naj bo še tako velik
pour lors v tistem primeru, takrat
pour moi kar mene tiče, z moje strani
pour le moins najmanj
pour le moment trenutno, za zdaj
pour peu que če le količkaj
pour le plaisir za zabavo, za šalo
pour que da, da bi
pour être riche, il n'en est pas plus heureux čeprav je bogat, ni zato nič bolj srečen
pour cette raison iz tega razloga
pour de bonnes raisons iz tehtnih razlogov
pour toute réponse namesto odgovora
pour la vie za vse življenje, za ves čas življenja
cinq pour cent pet od sto (5%)
être pour beaucoup (peu, rien) dans quelque chose imeti, igrati veliko (majhno, nobeno) vlogo pri čem; mnogo (malo, nič) prispevati k čemu, biti udeležen pri čem
il en a été pour son argent bil je ob, izgubil je svoj denar
je n'y suis pour rien to ni moja krivda
c'est du pour (populaire) to ni res
partir pour (Paris, la France) odpotovati v (Pariz, Francijo)
passer pour (riche) veljati za (bogatega)
prendre pour imeti, smatrati za
le pour et le contre za in proti

poussière [pusjɛr] féminin prah; figuré pepel, posmrtni ostanki; beda, stiska; velika množina

poussière de charbon premogovni prah
poussière fécondante, des fleurs pelod
500 francs et des poussières (familier) 500 frankov in (še) nekaj več
nuage masculin de poussière oblak prahu
faire de la poussière (figuré) dvigniti prah
mordre la poussière (familier) pasti po vsej svoji dolžini; ne uspeti, doživeti neuspeh; biti premagan
tirer quelqu'un de la poussière (figuré) potegniti, (po)vleči koga iz blata, pomagati mu v stiski
tomber en poussière razpasti v prah, biti zelo star

povéčati (-am) | povečeváti (-újem)

A) perf., imperf.

1. accrescere, allargare, ampliare, ingrandire:
povečati igrišče ampliare, allargare il campo da gioco
povečati fotografijo ingrandire la foto

2. aumentare; aggravare; esacerbare, intensificare;
povečati izvoz aumentare l'export
povečati kazen aggravare la pena
povečati bolečino esacerbare il dolore, accrescere il dolore
povečati hitrost accelerare

B) povéčati se (-am se) | povečeváti se (-újem se) perf., imperf. refl.

1. accentuarsi, accrescersi, crescere; intensificarsi; allargarsi; aumentare, raddoppiare, ringrandire:
kriza se povečuje la crisi si sta accentuando
življenjski stroški se povečujejo iz dneva v dan il costo della vita aumenta di giorno in giorno

2. espandersi, ingrandirsi

povleč|i [é] (-m) vleči

1. ziehen (tudi brazdo, črto)

2. sunkovito: reißen, s silo: zerren, (pocukati) zupfen (an)

3. tehnika mitnehmen

4. agronomija in vrtnarstvo (pobranati) abeggen

5.
povleči iz (steklenice) einen kräftigen Zug aus (der Flasche) tun
povleči dim iz cigarete einen Zug/ein paar Züge an der Zigarette tun
povleči pipo ein paar Züge aus der Pfeife rauchen

6.
povleči koga za nos (jemandem) einen Bären aufbinden, (jemanden) nasführen
| ➞ → potegniti

povléči to pull; to draw; to drag; to tug (za at)

povléči iz to draw out of
povléči dol(i) to pull down
povléči noter to pull in
povléči koga za rokav to tug someone by the sleeve

povoj¹ [ô] moški spol (-a …) medicina der Verband (križni Kreuzverband), die Binde (iz gaze Mullbinde)
povoji množina das Verbandszeug
(omot) die Juteumhüllung
figurativno biti (še) v povojih in den Kinderschuhen stecken, noch in den Windeln stecken/liegen

povrátek return

na, ob povrátku domov on returning home
na mojem povrátku iz on my return from (Anglije England)

povrátnik (-a) | povrátnica (-e) m, f

1. reduce; rimpatriato (-a):
povratniki iz taborišča, iz tujine reduci dai campi di concentramento, dall'estero

2. jur. recidivo (-a)

3. geogr. tropico:
rakov, severni povratnik tropico del Cancro
kozorogov, južni povratnik tropico del Capricorno

povzémati (-am) | povzéti (-vzámem) imperf., perf.

1. riassumere, riepilogare, ricapitolare, sunteggiare:
povzeti vsebino članka riassumere il contenuto dell'articolo

2. riprendere:
povzemati besedo za govornikom riprendere la parola dopo l'oratore

3. ricavare, dedurre:
iz povedanega je moč povzeti, da je tudi sam kriv da quanto è stato detto si può dedurre che la colpa è anche sua

4. mont. rimuovere il minerale (per allargare lo scavo)

5. alp.
povzemati vrv tirare su la corda

povzpéti se to ascend, to climb (up), to mount; to go up; to rise

povzpéti se na na Eiffelov stolp to go up (ali to climb up) to the top of the Eiffel Tower
povzpéti se na konja to mount a horse
povzpéti se na grič to climb a hill
povzpéti se na prestol to ascend the throne
povzpel se je iz navadnega vojaka he rose from the ranks
povzpel se je do polkovnika he rose to be a colonel
visoko povzpéti se to rise to the heights

pozabljívost falta f de memoria; olvido m

iz pozabljivosti por olvido

pozdráviti¹ (-im) | pozdrávljati (-am) perf., imperf.

1. salutare; presentare gli omaggi; riverire; festeggiare:
prijazno, vljudno pozdraviti salutare cordialmente, gentilmente
govornika so pozdravili z močnim žvižganjem l'oratore fu salutato da una salva di fischi

2. (izraziti soglasje) salutare:
pozdraviti prekinitev ognja salutare la cessazione delle ostilità

3. pren. (prikazati se) comparire; sentirsi:
na ulicah so jih pozdravljale zastave per le vie si vedevano bandiere
iz daljave jih je pozdravljal zvon di lontano si sentiva il suono delle campane

pozicijska vojna stalna zveza
1. pogosto v zgodovinskem kontekstu (o taktiki bojevanja) ▸ állóháború, állásháború, állóharc
V pozicijski vojni je na soški fronti padlo ogromno Slovencev, ki so se borili na obeh straneh fronte. ▸ Az isonzói fronton zajló állóháborúban rengeteg szlovén esett el a front mindkét oldalán harcolva.
Novodobno orožje, predvsem strojnica in hitrostrelni top, ni dovoljevalo napadalnih bitk stare vrste in je izsililo pozicijsko vojno. ▸ A modern fegyverek, különösen a géppuska és a gyorstüzelő ágyú nem tették lehetővé a régi típusú offenzívákat, ami állóháborúhoz vezetett.

2. (o nenadnem napadu) ▸ állóháború, állóharc
Predvolilni spopad se postopno spreminja v dokaj negibno pozicijsko vojno, iz katere ne morejo nastati velike politične spremembe. ▸ A választások előtti csata fokozatosan egy elég mozdulatlan állóháborúvá alakul, amelyből nem születhetnek nagyobb politikai változások.
Janez Pavel II. se trudi, da bi naposled končal stoletja staro pozicijsko vojno z naravoslovci. ▸ II. János Pál pápa igyekszik végre véget vetni a természettudósokkal folytatott évszázados állóharcnak.

poznáti (-ám)

A) perf.

1. conoscere; praticare:
poznati koga iz otroških let conoscere qcn. fin dall'infanzia
poznati mnogoženstvo praticare la poligamia

2. conoscere, sapere, padroneggiare:
poznati pot sapere la strada
za prevajanje je treba dobro poznati oba jezika per tradurre bisogna sapere bene ambedue le lingue

3. pren. conoscere qcn., avere dimestichezza con qcn.

4. pren. (ozirati se na koga, upoštevati koga) conoscere qcn., aver riguardo di qcn., tener conto di qcn.:
prijatelja pozna samo, kadar ga potrebuje tiene conto dell'amico solo quando ne ha bisogno

5. pren. (z nikalnico)
ne poznati mej non conoscere limiti, essere sconfinato
ne poznati mere essere smodato
ne poznati milosti essere spietato
ne poznati olike essere screanzato, maleducato
pog. nobenega heca ne poznati essere troppo serio, non saper stare allo scherzo
pren. ne poznati šale non scherzare; non avere senso dell'umorismo
če to narediš, te ne poznam več se lo fai, non ne voglio più sapere di te
poznati koga po imenu conoscere qcn. di nome
poznati koga kot slab denar, kot svoj žep conoscere qcn. come le proprie tasche

B) poznáti se (-am se) perf. impers., perf. refl. vedersi; conoscersi

1.
pozna se mu, da ni spal si vede che non ha dormito
po govorici se mu pozna, da ni domačin dalla parlata si vede che non è del luogo

2.
tega ne bom končal do roka, saj se poznam non lo finirò in tempo, mi conosco bene
škoda besed, saj se poznamo non ne parliamo, tanto ci conosciamo bene
delu se pozna hitrica si vede che il lavoro è stato fatto in gran fretta
pog. leta se mu res ne poznajo non dimostra gli anni che ha, porta bene gli anni
PREGOVORI:
po delu se mojster pozna l'opera loda il maestro

practice¹ [prǽktis] samostalnik
običaj, navada, splošna raba, običajen postopek; urjenje, vaja; praksa, izkustvo; opravljanje česa, (zdravnikova, advokatova) praksa, pacienti, stranke, klientela
pravno postopek, pravila postopka
množina spletkarjenje, spletke
tehnično ravnanje, tehnika dela

practice time čas za trening (avtomobilske dirke)
practice run vožnja za trening (avto)
practice alarm poskusni alarm
practice ammunition municija za vajo
aeronavtika practice flight poskusni let
in practice imeti prakso, biti v vaji, praktično
it is my practice to navajen sem, da
to make a practice of imeti navado, da
practice makes perfect z vajo se doseže popolnost
out of practice ne imeti prakse, biti iz vaje
to put in(to) practice izvesti, praktično uporabiti
it was then the practice tedaj je bilo v navadi

prádáven immémorial, très ancien, très vieux , familiarno vieux comme le monde (ali les pierres, Mathusalem)

iz pradavnih časov de temps immémorial (ali immémoriaux)

prádáven vetusto; antiquísimo

iz pradavnih časov de tiempos remotos
od pradavnih časov desde tiempo inmemorial

prae (stlat.
a) prai; prim. skr. purā́ pred, purḗ nato, gr. παραί = sl. pri, got. faúra = stvnem. fora = nem. vor; gl. tudi per;
b) pre [prim. prehendo];
c) pri: pri antiqui pro prae dixerunt Fest.; prim. lat. prior; s prae sor. so tudi praep. per, pro, per, praeter [ki je komp. k prae], gr. παρά, περί, πρό, osk. prai, umbr. pre(-) pred)

I. adv. naprej: i prae, abi prae Pl., Ter.; pren.: prae quam (praequam) ali prae ut (praeut) v primerjavi s tem, kako … , v primeri s tem, da … , proti temu, kako … , proti temu, da … : nihil hoc est praequam alios sumptus facit Pl., ludum iocumque dicet illum alterum praeut huius rabies quae dabit Ter. v primerjavi s tem, kako bo ta šele besnel = proti besnosti tega človeka. Kot predpona = spredaj, na koncu, na čelu: prae-acutus, prae-fringo, prae-cēdo, prae-rumpo, prae-sum, prae-ficio.

2. spredaj, naprej, mimo: prae-eo, (prim. zgoraj: i prae, abi prae Pl., Ter.), prae-fero, prae-mitto, prae-dico, prae-fluo, praeceps idr.

3. pred (časom), predčasno: prae-canus, prae-maturus.

4. pred drugimi, mimo drugih, v primerjavi z drugimi ali proti drugim; od tod zelo, silno (izjemno, res, nadvse), pre-: prae-clarus, prae-dives, prae-durus, prae-fidens, prae-gravis, prae-dico, prae-sto. idr. Drugi del sestavljenke pogosto oslabi (prim. praecīdo, praeficio, praefringo) ali pa se skrči (prim. praeco iz prae-dīcō). —

II. praep. z abl.

1. pred: Pl., Lucr., Col., Ap. idr., prae se agere armentum L., pugionem prae se tulit Ci. je pred seboj držal, singulos prae se inermes mittere S., prae manu Pl., Ter. ali prae manibus Gell. pred roko (rokami), na roki (rokah), pri roki (rokah); pren.: prae se ferre kazati, na ogled dati (postaviti, postavljati), (po)kazati kaj, (po)kazati se, (po)bahati se, (po)hvaliti se, ponašati se (s čim): cruentis manibus scelus prae se ferens et confitens Ci., ego semper me didicisse prae me tuli Ci.; v istem pomenu tudi prae se gerere Ci., Corn. ali declarare Cat.

2. metaf.
a) v primerjavi z, proti; mimo: Ter., S. fr., Atticos prae se paene agrestes putat Ci., Gallis prae magnitudine corporum suorum brevitas nostra contemptui est C., omnes prae illo parvos futuros N., prae omnibus unus V. več kot vsi.
b) vzročno, toda le v nikalnih stavkih od, zaradi: Ter., reliqua prae lacrimis scribere non possum Ci., nec loqui prae maerore potuit Ci., vix sibimet ipsi prae necopinato gaudio credentes L., solem prae iaculorum multitudine et sagittarum non videbitis Ci.

Opomba: Kot solecizem praep. z acc.: in capricorno aerumnosi, quibus prae mala sua cornua nascuntur Petr., scimus te prae litteras fatuum esse Petr.

praebeō -ēre -uī -itum (iz prae-habeō, prae-hibeo) „držati kaj pred čim“, od tod

1. (po)moliti, prožiti, poda(ja)ti, držati, nastaviti (nastavljati), da(ja)ti, ponuditi (ponujati): Col. idr., immotam cervicem L. fr., mammas L. dati (otroku) dojko, (po)dojiti, (na)hraniti, parvulo ubera Iuv., aquam pedibus Pl., praecordia ferro, manum verberibus O., terga praebere = dare Cu. spustiti se v beg; metaf. nastaviti (nastavljati), izpostaviti (izpostavljati), izročiti (izročati), prepustiti (prepuščati): alicui aures Ci. poslušati, alicui faciles aures Cu. rad poslušati, os ad contumeliam L. svoj obraz izpostavljati udarcem = dati se javno sramotiti, se telis L., aliquem hosti ad caedem L., conspiciendum se monstrandumque Plin. iun. postaviti se na ogled, se continendum Cu. dati se držati, se captandum Plin. iun. prepustiti (prepuščati) se lovcem na dediščino (dedinolovcem).

2. da(ja)ti, preskrbeti (preskrbovati), priskrbeti (priskrbovati), dobaviti (dobavljati), dostaviti (dostavljati), založiti (zalagati), oskrbeti (oskrbovati) koga s čim: aquam H., tectum … ligna salemque H., equos, alicui naves L., cibaria, navigia Ci., alicui panem N., alimenta terris Cu.; od tod subst.
a) pt. pf. praebita -ōrum, n kar se daje za preživetje (preživljanje, prežitek, preživnino), hranarina, plača, prejemki, službenina: Col., annua Suet.
b) pt. fut. pass. praebenda -ae, f od države dajana hranarina, nadárbina, prebénda: Cass.; metaf. da(ja)ti, (po)nuditi (ponujati), povzročiti (povzročati), vzbuditi (vzbujati), uprizoriti (uprizarjati), prirediti (prirejati): spectaculum Ci., plura spectacula H. nuditi več ogleda vrednega, speciem Cu., speciem atque opinionem pugnantium praebebant C. videti je bilo in mislilo se je, da … , exempla nequitiae vita parentis praebet Ci., haec studia rebus adversis perfugium et solacium praebent Ci., materiam seditionis L., suspicionem N., gaudium, metum, sonitum L., terrorem, tumultum L., modum O. ustvarjati glasbo, ludos Ter. zbijati šale, uganjati burke, dajati (ustvarjati) priložnost za smeh, vicem postium Plin. rabiti (služiti) za podboje; pesn.: praebuit ipsa rapi O. dala se je ugrabiti, praebet (dovoljuje, dopušča) tibi vellere barbam Iuppiter Pers., sed prohibet paulumque umeri libare sinistri praebuit Stat., se sceleri ducem Cu. pustiti se izkoristiti za vodnika pri zločinu (zlodejstvu).

3. kazati: nudam suam pulchritudinem Ap.; metaf. (po)kazati, izkaz(ov)ati: Atticus Ciceroni singularem fidem praebuit N., rei publicae operam L. služiti, honorem alicui Plin., praebuit strenuum virum (= praebuit se strenuum virum) Ter.; večinoma refl.: O. idr., se misericordem, se virum Ci., talem se imperatorem praebuit N., in eos se severum vehementemque Ci., se dissimilem in utroque Ci., in litteris mittendis nimis exorabilem se Ci., utrisque se aequum (nepristranskega) Eutr., bene de se meritis se gratum Ci.; s predik. abl.: pari se virtute p. N. enako hrabrega (pogumnega) se kazati.