Franja

štúliti (-im)

A) imperf. (dodajati, pristavljati) aggiungere, mettere, ficcare

B) štúliti se (-im se) imperf. refl. introdursi, infiltrarsi, insinuarsi, accodarsi:
kar naprej se štuli v našo družbo cerca sempre di intrufolarsi nella nostra compagnia
štuliti se komu za razsodnika voler per forza fare da arbitro
štuliti se okrog žensk correre dietro alle donne, alle gonnelle, fare il cascamorto

šúm (-a) m

1. rumore; (šumenje) fruscio; croscio; sussurro:
glasen, pridušen, zamolkel šum un rumore forte, attutito, sordo (cupo)
šum listja v vetru il fruscio delle foglie al vento
šum morja, reke il fragore del mare, del fiume

2. (hrup) rumore, baccano, frastuono, brusio:
šum množice il brusio della folla

3. med. soffio, rumore:
sistolični, bronhialni šum soffio sistolico, bronchiale
šum na srcu, srčni šum soffio al cuore, rumore cardiaco

4. lingv. rumore

5.
TV šum rumore televisivo

šumenj|e [ê] srednji spol (-a …) vode ipd.: das Rauschen, močno: das Brausen
šumenje v ušesih medicina das Ohrensausen

šumênje bruit moški spol , bruissement moški spol , mugissement moški spol

šumenje v ušesih bourdonnement moški spol d'oreille(s)

šumênje (-a) n sussurro, voce, fremito, croscio, scroscio:
šumenje vej v vetru il sussurro dei rami al vento
šumenje gozda il fremito del bosco
šumenje morja la voce del mare

šum|eti [é] (-im) zašumeti rauschen; papir, listje: rascheln; v glavi: schwirren, brummen (v glavi mi šumi der Kopf brummt mir); v ušesih: sausen

šuméti to rustle; (veter) to murmur

v ušesih mi šumi my ears are ringing

šuméti bruire ; (listje) frémir ; (veter, valovi) mugir ; (žuboreti) murmurer ; (svila) froufrouter; passer avec bruit

v ušesih mi šumi les oreilles me cornent (ali me tintent, me sifflent); j'ai des bourdonnements (d'oreille)

šuméti (-ím) imperf.

1. sussurrare, mormorare, scrosciare, frusciare; crepitare:
veje šumijo v vetru i rami scrosciano al vento
svila šumi la seta fruscia
slap šumi v kotanjo la cascata scroscia precipitando nella conca

2. čeb. ronzare (di ape)

3. brusire:
množica v dvorani je šumela il pubblico in sala brusiva

4. impers. suonare:
šumeti v ušesih suonare nelle orecchie
v glavi mu šumi od bučne glasbe ha la testa rintronata dal fragore della musica

šuméti (listje, veter) susurrar ; (svila) crujir ; (žuboreti) murmurar; zumbar

v ušesih mi šumi me zumban los oídos

šús (-a) m pog.

1. (strel) sparo, colpo:
šus v glavo sparo alla testa

2. žarg. šol. insufficiente, cinque:
dobiti šus prendere un cinque

3. uomo incivile, rozzo; cafone, buzzurro, zotico

4. šport. schuss

šuštéti to rustle

biti oblečen v šuštečo svilo to rustle in silks

Švica samostalnik
(država) ▸ SvájcSopomenke: Švicarska konfederacija

Švíca Suiza f

potovanje v Švico viaje m a Suiza

švicarska garda stalna zveza
(v Vatikanu) ▸ Svájci Gárda
Sopomenke: papeška švicarska garda, papeževa švicarska garda

švicarski nož frazem
(večfunkcionalno orodje) ▸ svájcibicska
A se samo meni zdi, da mobitel postaja nekakšen švicarski nož 21. stoletja? ▸ Csak nekem tűnik úgy, hogy a mobiltelefon a 21. század afféle svájcibicskája?
Je pravzaprav nekakšen švicarski nož med lopatami, saj je zložljiva, ima nazobčane robove za sekanje, trpežna rezila, v ročaju pa ima skrito žagico. ▸ Egyfajta svájcibicska a lapátok közt, mivel összecsukható, a lapát éle fogazott és ellenálló, a nyelében pedig egy kis fűrész van eldugva.

švígniti passer comme un trait, s'élancer

v zrak, kvišku švigniti s'élever (ali s'élancer) dans les airs; (konja) frapper

T moški spol črka: das T
v obliki črke T T-förmig
T nosilec der T-Träger
T rep letalstvo das T-Leitwerk
živalstvo, zoologija beli T der Nagelfleck

tá tá, tó pl

tí, té, tá this, pl these; that, pl those
tale this one, this here
vse to all this
to in ono this and that
g. Ta-in-Ta Mr. So-and-so
medtem, med tem časom in the meantime
pred tem before this
po tem after this
v tem primeru in that case
to jutro (davi) this morning
to pot (tokrat) edino this once
v tej (naši) deželi in this land (of ours)
kljub vsemu temu for all that
te dni enkrat one of these days
zlasti to, predvsem to this above all
to se pravi that is to say
ta tvoja knjiga this book of yours
vaše pismo od 13. t.m. your letter of 13th inst. (= instant)
ni mi za to I am not keen on this (ali that, it)
mnogo mi je na tem, da... I am particularly keen that...
tega ne vem I don't know that
to je moj brat this is my brother
to so moji otroci these are my children
govoriti o tem in onem, o vsem mogočem to talk about this, that and the other
od tega je minulo že 10 let 10 years have passed since that time
vzemi to knjigo, ne one! take this book, not that one!

tá (pridevniško) ce (pred samoglasnikom cet), cette , množina ces ; (samostalniško) celui-ci, celle-ci , množina ceux-ci, celles-ci

to ceci, cela, familiarno ça
to in ono ceci et cela
govorili smo o tem in onem nous avons parlé de choses et d'autres
enkrat ta, enkrat oni tantôt l'un, tantôt l'autre
v tem letu (dans) cette année
od tega je več let il y a de cela plusieurs années
zaradi tega à cause de cela, pour cette raison
ta hiša ima pet sob, ona štiri cette maison-ci a cinq pièces, celle-là quatre
poznam te ljudi je connais ces gens
to je, tj. c'est-à-dire