Franja

potegníti (-em) | potegováti (-újem)

A) perf., imperf.

1. tirare, trarre:
potegniti za vrv tirare la fune
potegniti nož tirare fuori il coltello
potegniti meč iz nožnice sfoderare, sguainare la spada; estrarre, sfilare, tirare la spada dal fodero
potegniti čoln na suho tirare a secco la barca
potegniti črto tirare, tracciare una linea
potegniti ven (izvleči) tirare fuori, estrarre
potegniti dol, gor tirare giù, su
pren. potegniti koga na svojo stran tirare qcn. dalla propria parte
šport. potegniti nasprotnega igralca za majico strattonare l'avversario
potegniti nazaj arretrare, ritirare, tirare indietro
potegniti nit sfilare, tirare il filo
pren. potegniti za nos gabbare, prendere per il naso; vulg. fregare
pren. potegniti s kom prendere le difese di qcn., stare dalla parte di qcn.

2.
potegniti s čopičem dare una pennellata, un colpo di pennello
potegniti z glavnikom po laseh ravviare i capelli, darsi una ravviata ai capelli

3.
potegniti dim iz cigarete tirare una boccata di fumo
potegniti požirek vina fare un sorso

4. pog. (odpeljati) portare, dare un passaggio:
ali me potegneš do postaje? mi porti alla stazione?

5. pog. (speljati) portare; far passare:
potegniti elektriko in vodovod do hiše portare l'elettricità e l'acqua fino alla casa

6. (začeti pihati) tirare:
potegnil je močan veter cominciò a tirare un forte vento

7. pren. (spraviti, spravljati koga v neugoden položaj) coinvolgere; attrarre:
potegnili so ga v nevarno pustolovščino fu coinvolto in una pericolosa avventura

8. pog. (dobiti, dobivati denar) prendere, guadagnare, ricavare:
za vsak nastop potegne lepe denarce per ogni recita si prende un bel po' di soldi

9. potegniti jo pog. andarsene:
potegniti jo spat andarsene a letto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. potegniti črto pod svoje dosedanje življenje fare un bilancio della propria vita
pren. potegniti (ta) kratko tornarsene con le pive nel sacco, avere la peggio
potegniti mejo med tracciare il confine tra; pren. saper distinguere tra, saper discernere tra
pren. potegniti komu mreno z oči aprire gli occhi a qcn.
pog. avto potegne tudi do 180 na uro l'automobile raggiunge anche i 180 chilometri orari
pren. potegniti koga iz dreka togliere qcn. dagli impicci
pren. potegniti iz naftalina togliere dal dimenticatoio, dalla naftalina; tirare fuori dalla naftalina
pren. potegniti za seboj poslušalce saper attrarre l'attenzione dell'uditorio

B) potegníti se (-em se) | potegováti se (-újem se) perf., imperf. refl.

1. allungarsi, prolungarsi; (zrasti) crescere

2. pog. ritirarsi

3. (zavzeti, zavzemati se) prendere la parte, le difese di qcn.
potegniti, potegovati se za koga prendere la parte di qcn., prendere le difese di qcn., parteggiare per qcn.

4. potegovati se za concorrere per, candidarsi a; disputarsi (qcs.); competere per, gareggiare per;
potegovati se za dekletovo roko chiedere, ambire la mano della fanciulla
obraz se mu je potegnil mise su il muso; fece la faccia lunga
blisk se je potegnil čez nebo un fulmine guizzò nel cielo
po tem dogodku se je potegnil vase dopo questo fatto si chiuse nel proprio guscio

5. potegniti se tirarsi; (podaljšati se) allungarsi, prolungarsi; (zrasti) crescere:
potegnil se je kvišku si tirò su

potégniti tirar; sacar ; (meč tudi) desenvainar ; (vozilo) tirar ; (črto) trazar ; (brazdo) hacer ; (skozi odprtino) pasar (por) ; (zaključke) sacar

potegniti kvišku alzar, elevar, izar (zastavo la bandera)
potegniti krajši konec (fig) salir perdiendo
potegniti iz cigarete dar una chupada al cigarrillo
potegniti na kopno (čoln) arrastrar a tierra
potegniti kjuč iz ključavnice sacar (ali quitar) la llave
potegniti kaj k sebi atraer (hacia sí a/c)
potegniti koga za roko (lase, uho) tirar del brazo (de los cabellos ali del pelo, de la oreja) a alg
potegniti se za koga cuidar de alg, interesarse por alg

potegnjen [é] (-a, -o) gezogen; (podolgast) gestreckt, [langgestreckt] lang gestreckt
kot z ravnilom potegnjen schnurgerade, pfeilgerade
potegnjen iz naftalina figurativno aufgemotzt

potestās -ātis, f (nam. *potistās iz potis)

I.

1. moč, veljava, vrednost, pomen, učinek, delovanje, učinkovitost: plumbi Lucr., potestates herbarum V., Plin., colorum Vitr., pecuniarum Icti., utraque actio eiusdem potestatis Icti., quarum actionum vis et potestas haec est, ut … Icti.

2. occ. moč = pomen kake besede: Corn., Sen. ph., Gell.

3. meton. kot mat. t.t. = gr. δύναμις kvadratni koren: M. —

II.

1. moč, oblast: Ter., L., Plin. iun. idr., habere potestatem vitae necisque in aliquem Ci. imeti oblast nad življenjem in smrtjo koga, mihi est potestas, est in meā potestate Ci. v moji moči je, esse in sua potestate N. biti sam svoj (gospod), biti samostojen (neodvisen), in potestate mentis esse Ci. biti pri (zdravi) pameti, exisse ex (de) potestate (sc. mentis) Ci. od pameti iti, ne biti pri pameti.

2. politična (nad)oblast, državna prevlada ((nad)oblast): Eutr., esse in potestate alicuius Ci. biti komu podvržen (podrejen), redigere in (sub) potestatem suam N., L. spraviti pod svojo (nad)oblast, podvreči (podrediti) si, nomine, non potestate rex N., p. perpetua N. dosmrtna, populum in suā potestate tenere N. imeti ljudstvo pod svojo oblastjo, vladati ljudstvu; meton. vladar, gospodar: hominum rerumque V. (o Jupitru).

3. occ. (uradna) oblast, služba: regia C., N., consularis L., praetoria Ci., tribunicia C., potestate decemvirali constitutā N., potestates magistratuum Ci., honores potestatesque H., censores potestatem gererent Ci. naj izvršujejo oblast, naj opravljajo (opravijo, izvršijo) svojo službo, potestati praeesse N. izvrševati oblast, opravljati službo.

4. meton. oblastnik, predstavnik oblasti, oblast(vo), gosposka: a magistratu aut ab aliquā potestate legitimā evocatus Ci., imperia, potestates ex urbe exeunto Ci. vojaški in civilni oblastniki, summae potestates Suet.

5. (popolna, vsa) oblast ali moč, dovoljenje, prilika, priložnost, možnost: Ter., Pac. fr., Iust., Col. idr., potestatem dare alicui Acc. fr., Ci., p. facere aliquid Ci., contionis habendae Ci., alicui potestatem manendi facere N. dovoliti komu, da ostane, factā dicendi potestate L., alicuius conveniendi habere potestatem N. priložnost, priliko, potestatem pugnandi (pugnae L.) facere C., mihi p. certorum hominum est Cl. imam priložnost najti … , p. condicionis H. priložnost (prilika) za (bogato) ženitev, alicui potestatem sui facere
a) spustiti se v boj: N., C.
b) koga pustiti predse, sprejeti koga v avdienco, zaslišati koga, prisluhniti komu: Ci., qui potestatem sui non habuissent Suet. ki niso bili mogli govoriti z njim, senatus populi potestatem fecit L. senat je prepustil oblasti ljudstva (ljudstvu), fit mihi p. tabularum Ci. smem uporabiti, smem poseči po, alicui omnium rerum potestatem committere N. zaupati (izročiti, prepustiti) komu neomejeno oblast; potestas est z inf. možno (mogoče) biti, dovoljeno (dano) biti: Lucan., non fugis hinc praeceps, dum praecipitare potestas? V.; tako tudi alicui potestas fit z inf. priložnost (prilika) se da(ja)ti, priložnost (prilika) se (po)nuditi (ponujati) komu: tempus … quo nobis potestas fieret, virtutem vestram ostendendi L.; v podobnem pomenu tudi potestas datur z inf.: ubi nulla datur dextrā affectare potestas V.

Opomba: Gen. pl. nav. potestatum, pa tudi potestatium: Sen. ph., Plin.

potíčka

potička iz peska pâté moški spol de sable

potior -īrī -ītus sum (depon. k potiō -īre iz potis)

1. dobi(va)ti delež, deležen posta(ja)ti, polastiti (polaščati) se koga, česa, prilastiti (prilaščati) si kaj, nadvlad(ov)ati, obvlad(ov)ati, pod oblast (v oblast) dobi(va)ti, podrediti (podrejati) si, podjarmiti (podjarmljati, podjarmljevati, podjarmovati), dobi(va)ti, doseči (dosegati); abs.: libidines ad potiundum incitantur Ci.; večinoma z abl.: imperio, victoriā Ci., urbe Ci., oppido, totā regione N., campo V., monte O. priti (dospeti) do … , auso O., V. dovršiti (končati) tvegano dejanje (tvegan podvig), caede Stat. zagrešiti umor, umoriti, morte Aus. umreti; redkeje (kot v. denominativum) z gen.: castrorum, illius regni Ci., urbis S., Cu., vexilli L., Adherbalis, hostium paucorum S., potiti sunt Atheniensium Corn. podredili so si Atence, prevladali so (nadvladali so) nad Atenci; zelo redko (analogno po trans. glag.) z acc.: domum Pl. priti (prispeti, dospeti) do doma, urbem Ci., victoriam Iust., gloriam Corn.; ta raba izhaja iz gerundivnega sklada: spes potiundorum castrorum, urbis potiundae C., Capuae potiendae copiam fore L., ad potienda sperata L. da bi uresničili svoje nade, da bi videli uresničene svoje upe; pass.: nec tamen est potiunda tibi O. ne moreš je obvlad(ov)ati.

2. v oblasti (posesti, roki) ali v rokah imeti, imeti, posedovati: mari, oppido L., non diutinā regni administratione Iust., summā imperii N., voluptatibus Ci., aulā et novo rege T. v rokah imeti, obvladovati; z gen.: rerum potiri dobiti (v svoje roke) oblast = imeti dejansko oblast, imeti nadoblast, imeti oblast v svojih rokah (v teh pomenih le z gen.): N. idr., prudentissima civitas Atheniensium, dum ea rerum potita est Ci. (od tod qui rerum potiebantur Ci. = mogotci, mogočneži, mogočniki, vladarji, oblastniki, potentáti), regni potitur Aegisthus per septem annos Vell., potitus mortis Lucr. deležen smrti, umrl; z acc.: gaudia, commoda Ter. imeti, uživati; abs.: ii, qui tenent, qui potiuntur Ci. ep. ki imajo dejansko oblast.

Opomba: Obl. po 3. konjugaciji: potitur Pl., Ter., V., O., Poeta ap. Ci., Col.; poteremur O.; poteretur Cat., Val. Fl.; poterentur L.; inf. poti Enn., Pac. ap. Non.; potirier Pl.

potis -e (sor. s skr. páti-ḥ gospod, soprog, pátnī gospa; prim. gr. πόσις [iz *πότις] soprog, πότνια gosp(odaric)a, δεσ-πότης gospo(dar), vladar, δέσποινα [iz *δεσ-πο(τ)νια], lit. patìs, pàts soprog, got. faths gospod, brut-faths [=*Braut-herr = Bräutigam] ženin, lat. com-pos, im-pos, potestas, posse).

I. poz. zmožen, môčen, močán, mogočen, silen, oblasten: Divi potes Varr.; večinoma v povezavi z glag. esse ali tudi brez njega = biti sposoben, biti zmožen, (z)moči, premoči, mogoče biti komu kaj: potis sum hoc inter vos componere Pl., at non Euandrum potis est vis ulla tenere V., potis es reperire Lucr., sanguis potis est consistere Poeta ap. Ci., nec (naspr. corpus) potis est cerni Lucr., si potis est Ter., Prud. če je mogoče, če je moč, quid pastores potis sunt Varr., nec potis (sc. est) Ionios fluctus aequare sequendo V., quī potis est? Cat. kako je mogoče?; v vprašanju: potin = potisne: potin' es dicere? Ter., potin' est (= potest)? Pl., potin' (= potin' est), ut desinas? Ter. ali moreš nehati? ali lahko nehaš? = nehaj vendar?; neutr. pote z istim pomenom: Lucr., hoc facias sive id non pote sive pote (sc. est) Cat., quā pote quisque, in eā conterat arte diem Pr.; pote (pote') = potest; z inf.: Vitr., Pr., pa tudi = potest esse more biti, mogoče je: nihil pote supra Ter., hoc quidquam pote impurius? Ci., quantum pote Ci. ep. kolikor (= kakor hitro, takoj ko, brž ko) je mogoče; potis ali pote (sc. esse) = posse često pri Pl. — Iz potis (pote) in esse je nastal glag. possum (gl. possum; prim. tudi še pte in zvezo ut-pote). —

II. komp. potior -ius

1. prednost imajoč, ljubši, važnejši, boljši, vrlejši, odličnejši, izvrstnejši: abs.: heres L., sententia V., H., ut sit potior Ter. da bo imel prednost; tako tudi: qui potior nunc es Tib., Persae multitudine potiores Cu. močnejši; potiorem vitā rem habere C. ali publica commoda privatis potiora habere C. javnim (državnim) koristim dajati prednost pred zasebnimi, plus pollet potiorque est patre Poeta ap. Ci., cives potiores quam peregrini Ci., nihil mihi potius fuit, quam ut … Ci.; subst. n pl. važnejše (pomembnejše, izvrstnejše, boljše) stvari (reči), važnejše (pomembnejše, izvrstnejše, boljše): ea referremus, nisi maiora potioraque haberemus N., quasi potiora quaedam egisset Cu., naturae est potioribus deteriora submittere Sen. ph.

2. vrednejši: quibus tantum crederem, potiores habui L. (sklad po adj. dignus). — Od tod acc. sg. adv. potius bolj, raje, rajši, prej(e): quaestio facti potius est, non iuris Icti., Galliam potius esse Ariovisti quam populi Romani est C., hic potius vivus in reos quam occisus in proscriptos referretur Ci.; s finalnim stavkom: perpessus est omnia potius quam conscios indicaret Ci. kakor da bi bil … , audeo dicere hoc malo domitos ipsos potius cultores agrorum fore quam ut armati per secessionem coli prohibeant L.; quam potius V. = potius quam. Pogosto (v zvezi z vel, sive, seu, aut) kot popravek (correctio), pojasnilo prejšnjega izraza = bolje (rečeno), to je, oziroma: magnus (sc. homo) vel potius summus Ci., o clementiam populi Romani seu potius patientiam miram Ci., sceleratus civis aut domesticus potius hostis Ci.; pri nasprotjih (v zvezi z ne, atqui, sed): istius fide ne potius perfidiā decepti Ci., non laudatio, sed (marveč, temveč) inrisio Ci.; pri komp.: cum ei fuerit optabilius oblivisci posse potius … Ci.; pri glag. s komparativnim pomenom (malle, praestare, praeoptare; v teh primerih se potius ne sloveni): N., Uticae potius quam Romae esse maluisset Ci., mori potius quam servire praestaret Ci., ut puerum praeoptares perire potius quam … Ter. —

III. superl. potissimus 3 najizvrstnejši, najimenitnejši, najpomembnejši, najvažnejši, najpoglavitnejši, glavni, prvi: Plin. iun. idr., potissimos libertorum veneno interfecit T., potissimus tentare S. prvi je poskusil, quid potissimum sit Ci., primum ac potissimum omnium ratus L., potissimus nostrae ut sit domi Pl. da bi imel prednost pred vsemi. — Večinoma acc. sg. n. adv. potissimum najbolj, najraje, najrajši, (prav) posebej, (prav) posebno, (še) zlasti, predvsem, pred vsem (drugim), prav: Pl., Ter., Hirt., Iust. idr., ex his delecti Delphos deliberatum missi sunt qui consulerent Apollinem, quo potissimum duce uterentur N., aut quo potissumum infelix adcedam? S., forte quadam utili ad tempus, ut comitiis praeesset, potissimum M. Duillio sorte evenit L., qui potissimum ex magno numero conscenderent C. sed ego potissimum (najbolj) Thucydidi credo N., at enim cur a me potissimum (prav) hoc praesidium petiverunt? Ci., in eā potissumum (prav) urbe natus N.

pōtitō -āre (frequ. k pōtāre) vztrajno (kar naprej) piti, popivati, „pijačiti“: poscam Pl., pocla, paterā aureā Pl. iz zlatih čaš, iz zlate posode.

pōtō -āre -āvī -ātum (frequ. iz indoev. baze *peHi- piti, ki je izpeljana iz indoev. kor. *peH- piti (indoev. aor. kor. *pō(i)- *pī-) prim. skr. píbati (on) pije, pā́ti pije, gr. πίνω, aor. ἔπιον, pf. πέ-πω-κα, pass. pf. ἐπόϑην, πῶμα, πότος, πόσις pijača, faliskiško pipafo, pafo [iz *bă-fō]= lat. bibam, lat. pōculum, bibō, pōtus -ūs, sl. piti, pojiti, hr., srbsko pȉti, češko pít)

1. (s)piti, popiti, napiti se: Pl., Mart., Col., Plin., Val. Max., Stat., Suet., Vulg. idr., vile potabis modicis Sabinum cantharis H., lac concretum cum sanguine V., dis potandas nectare miscet aquas O.; pesn. o bitjih, ki bivajo ob rekah: fera, quae potat Araxen Sen. tr., sonipes, qui potat stagna Tagi Ci.

2. occ. obil(n)o (s)piti, popivati, lokati, žlampati, pijančevati, opiti (opijati) se, „pijačiti“: Pl., Ter. idr., totos dies potabatur Ci., ibi primum insuevit exercitus amare, potare … S., frui voluptate potandi Ci., estur et potatur incondite Ap., crapulam p. Pl. opiti se, upijaniti se.

3. metaf. piti = vpi(ja)ti, (po)piti, vsrkati (vsrkavati), popivnati, navze(ma)ti se, nase potegniti (vleči): Aquinatem potantia vellera fucum H., vestis sudorem potat Lucr., quinis lana potat (sc. purpurae colorem) Plin.

4. trans. (na)pojiti (napajati), napi(ja)ti, da(ja)ti piti: Eccl., sitivi et potasti me sitientem It., ex hoc frequenter eos potabo Th. Prisc., et omnes in uno spiritu potati sunt Vulg., felle et aceto potatus Tert. — K temu (iz debla *pō-) sup. pōtum: huc ipsi potum venient per prata iuvenci V.; pt. fut. pōtūrus 3: Ca., Plin., Lucan., Tib., Pr., Stat., Cl.; pt. pf. pōtus 3
a) pass. izpit, popit: Albula pota O., cadi poti H., sanguine poto Ci., veneno poto mori Sen.
b) act. tisti, ki se je napil (= napivši se), napit, opit, pijan: anus pota H., turba pota O., pransus, potus, oscitans Ci.; potus sum = pil sem: Varr. ap. Gell.

Opomba: Pt. fut. potaturus: te suas rogavit rursum ut ageres, causam ut pro se diceres; nam potaturus est apud me Ter.; inf. potarier: postquam hinc peregre eius pater abiit, numquam hic triduom unum desitumst potarier Pl.

pōtor -ōris, m (nom. sg. iz debla pō; prim. pōtō)

1. pivec: aquae potores H. vodopivci; pesn.: Rhodani potor H. = Porodanec, prebivalec ob Rodanu.

2. occ. pijančevalec, popivač, pijanec, žlampač: Plin., acres potores H., recreabis Afrā potorem cochleā H.

potovánje travel, travelling; (po kopnem) journey; (zlasti po morju) voyage; (krajše, izlet) trip, excursion; tour

na potovánju on a journey
potovánje čez morje crossing, passage
krožno potovánje a round trip, (z ladjo) voyage
potovánje za zabavo pleasure trip
poročno potovánje honeymoon
potovánje domov homeward voyage
potovánje tja (in nazaj) voyage out (and home)
odhodno potovánje voyage outward
potovánje z ladjo v domovino (iz domovine) homeward (outward) voyage
prekinjeno potovánje broken voyage
raziskovalno potovánje expedition, exploration
skupinsko potovánje z vodnikom conducted tour
iti na potovánje to go on a journey (oziroma voyage), to make a voyage
poslati koga na potovánje to send someone on a voyage
voščiti komu srečno potovánje to wish someone Godspeed on his journey
srečno potovánj! pleasant journey!
biti na potovánju to be on a journey, to be travelling, to be away from home
odpraviti se na potovánje to start (ali to set off) on a journey
vrniti se s potovánja to come back ali to return from a journey
napraviti potovánje v Ameriko to make a trip to America
napraviti kratko potovánje v Pariz to take a short trip to Paris

potréba need, necessity; want; needfulness

brez potrébe without need, needlessly
iz potrébe from necessity
po potrébi as necessary, as circumstances require
v primeru potrébe in case of need (ali of necessity)
za mojo osebno potrébo (rabo) for my personal use
nujna potréba urgent need
neobhodna potréba indispensability; exigency
šel je na potrébo he has gone to the toilet
opraviti telesno potrébo to relieve oneself, to obey the call of nature
zadovoljiti dolgo časa občuteno potrébo to supply a long-felt want
ne čutim potrébe, da bi to naredil I have no need to do it
imeti potrébo po to have need of

potréba nécessité ženski spol , besoin moški spol , urgence ženski spol

brez potrebe sans nécessité, sans raison
iz potrebe par nécessité
v primeru potrebe en cas de nécessité (ali de besoin), le cas échéant, au besoin, si besoin est, s'il le faut, si c'est nécessaire
za domačo potrebo pour les besoins du ménage (ali de la maison)
nujna potreba besoin urgent
življenjska potreba nécessité vitale
svojo potrebo opraviti faire ses besoins

potréba (-e) f bisogno; knjiž. bisogna; necessità; fabbisogno; occorrenza; esigenza:
čutiti, imeti potrebo po jedi, spanju sentire, avere bisogno di cibo, di sonno
duševne, telesne potrebe i bisogni spirituali, fisici
pokriti potrebe po nečem coprire il fabbisogno di qcs.
usklajevati proizvodnjo s potrebami tržišča adeguare la produzione alle esigenze del mercato
po potrebi all'occorrenza, in caso di bisogno
iz potrebe per necessità, per bisogno
evf. opraviti potrebo fare i propri bisogni

potrésti to shake (up); to agitate; to stir up (tekočino a liquid); (posuti) to strew; to intersperse

potrésti koga iz spanja to shake someone out of his sleep
otroci so potresli vrt z odpadki papirja the children have scattered wastepaper in the garden
potrésti se to shake, to tremble, to quake
hiša se je potresla od eksplozije the house shook with the explosion

pouce [pus] masculin palec (prst, mera), cola

et le pouce (familier) in še več
pas un pouce de terrain, de terre tudi ped zemlje ne
donner le coup de pouce à quelque chose dovršiti kaj
donner un coup de pouce à quelqu'un pomagati komu k uspehu
se lécher les pouces de oblizovati se po
lire au pouce (typographie) brati prvo korekturo
manger sur le pouce stojé, na hitro jesti
mettre les pouces (figuré) priznati svoj poraz, odnehati
se mordre les pouces (figuré) lasé si puliti
ne pas reculer, avancer, céder d'un pouce ostati nepremičen
serrer les pouces à quelqu'un priviti z vijakom, zmečkati komu palce; figuré prisiliti koga
sucer son pouce (figuré) sesati si palec
se tourner les pouces vrteti palce (od dolgega časa), presti dolgčas
pouce! zapik! (klic otrok za znak, da se začasno umaknejo iz igre)
pouce cassé! konec zapika! igra se zopet začne!
lire du pouce prelistati, preleteti

poučén initié, instruit, informé, renseigné ; (z znanjem) savant , familiarno calé

biti dobro poučen être très au courant de quelque chose, être bien renseigné
biti dobro poučen o čem être au fait de quelque chose
iz (dobro) poučenih krogov de bonne main (ali source)
v dobro poučenih krogih dans les milieux bien informés

poule [pul] féminin

1. kokoš, kura; familier, figuré miška, mucka, ljubica, metresa; familier dekle, ženska

2. sport igra; runda; vložek pri igri; grupa moštev (rugby)

bouillon masculin de poule kokošja juha
chair féminin de poule kurja polt
mère féminin poule (figuré) mati, ki zelo skrbi za svoje otroke
poule de bruyère divja kokoš
petite poule de bruyère ruševčeva samica
poule d'eau vodna kokoš
poule d'élevage réjna kokoš
poule d'essai poskusna dirka triletnih konj
poule faisane fazanka
poule finale (sport) finale, finalno tekmovanje
poule bonne pondeuse, bonne couveuse dobra kokoš nesnica
poule d'Inde pura, purica
poule mouillée, cœur masculin de poule mevža, strahopetec, šleva
poule de neige severna kokoš, snežka
poule sauvage pegatka
avoir la chair de poule imeti kurjo polt, trepetati od strahu
quand les poules auront des dents (figuré) nikoli
être comme une poule qui a trouvé un couteau (figuré) biti zelo začuden, zelo v zadregi
se coucher, se lever comme (ali avec) les poules zgodaj iti spat, zgodaj vsta(ja)ti
faire un cul de poule zaviti usta, namrdniti se
mener les poules pisser zapravljati (svoj) čas
tuer la poule pour avoir l'œuf iz lakomnosti ali nepotrpežljivosti uničiti vir pomembnega dobička
tuer la poule aux œufs d'or uničiti si vir dobička, dober vir materialnih sredstev
qui naît poule aime à gratter (proverbe) prirojenih lastnosti se ne moreš odvaditi, otresti

poulette [pulɛt] féminin kokoška, piška; figuré ljubica; familier dekle, mladenka, mlada ženska

sauce féminin à la poulette omaka iz rumenjaka, masla in kisa

poupée [pupe] féminin lutka, punčka; figura v streljarni; obvezan prst, obveza na prstu; populaire mlada ženska, dekle; familier lepo oblečena ženska

poupée en celluloid, en étoffe lutka iz celuloida, iz blaga
poupée de bois, de carton, de cire, de matière plastique, de porcelaine lutka iz lesa, iz lepenke, iz voska, iz plastične mase, iz porcelana
poupée de tailleur krojaška lutka
jouer à la poupée igrati se s punčko