Franja

porcelliō -ōnis, m (porcellus iz porcus) navadni prašiček (rak, ki živi po kleteh, v drvarnicah in pod lubjem) (Porcellio scaber Linn.), stonoga, starejše babura: Cael.

porceō -ēre (iz *po-arceō; za *po- prim. gr. ἀπό, lat. ab) zadrž(ev)ati, udrž(ev)ati, odvrniti (odvračati): deum me sentit facere pietas, civium porcet pudor Enn., mi gnate, ut verear eloqui, porcet pudor Pac., quibus oculis quisquam nostrum poterit illorum optui vultus, quos iam ab armis anni porcent? Acc., non te porro procedere porcent Luc., hunc Ceres, cibi ministra, frugibus suis porcet Varr., porcae appellantur rari sulci, qui ducuntur aquae derivandae gratia, dicti quod porcent, id est prohibent aquam frumentis nocere: nam crebriores sulci limi vocantur Fest., porcet quoque dictum ab antiquis quasi porro arcet P. F., porcet significat prohibet Non.

porcus -ī, m (iz indoev. *pork̑o- prašič; prim. gr. πόρκος prasec, sl. prasec, prase, prašič, stvnem. far(a)h prasec, lit. paršẽlis = stvnem. farhilī(n) = nem. Ferkel pujsek, prašiček)

1. prasec, prašič, prase, pujs, svinja: Ca., Col., Plin. idr., p. femina Ci. prasica, svinja, porcus lactens Varr. sesno prase, Troianus Macr. = z drugimi živalmi polnjen prašič (kot jed); kolekt.: villa abundat porco Ci.; kot psovka (debeluhom in lagodnemu življenju) prase(c), prašič(ek), pujs = ožrljivec, požrešnež, uživač, gurman, sladokusec: porcus Umber Cat., Epicuri de grege porcus H.

2. metaf.
a) žensko (deviško) spolovilo: nam et nostrae mulieres, maxime nutrices, naturam qua[m] feminae sunt in virginibus appellant porcum, et Graecae choeron, significantes esse dignum insigne nuptiarum Varr.
b) porcus marīnus, tudi samo porcus morska svinja, morski prašič, neka morska riba (prim. gr. πόρκη ostriž): Plin.
c) kot voj. t.t. porci caput „svinjska glava“, neka klinasta bojna razporeditev: acriter imminentes desinente in angustum fronte, quem habitum caput porci simplicitas militaris appellat, impetu disiecit Amm.

porêklo origine ženski spol , descendance ženski spol , provenance ženski spol

nizkega porekla de bas étage, de basse extraction
skromnega porekla d'origine humble, d'humble origine
biti po poreklu iz tirer son origine de, avoir son origine dans
biti kmečkega, meščanskega porekla être d'origine paysanne, bourgeoise

porêklo origen m , procedencia f ; familia f , extracción

nizkega porekla de baja extracción
po poreklu biti iz ... tener (ali traer) su origen de...

Porenj|e [é] srednji spol (-a) das Rheinland
vino iz Porenja der Rheinwein

porfír mineralogija porphyry

narejen iz porfírja made of porphyry

poročíti (starši sina, hčer) to give in marriage (one's son, one's daughter); (duhovnik ženina in nevesto) to marry, to join in wedlock (ali in holy matrimony)

poročíti se to marry, to get married (to), to wed
dobro se je poročila she has made a good match
dovolj je star, da se poroči he is old enough to get married (ali to settle down)
poročíti se iz ljubezni to marry for love

porojèn (-êna -o) adj. nato:
iz srca porojene besede parole che sgorgano dal cuore

porok|a [ó] ženski spol (-e …) die Hochzeit, die Heirat, pravo die Eheschließung, die Trauung; die Verheiratung; die Vermählung; (civilna Ziviltrauung, dvojna Doppelhochzeit, ponovna Wiederheirat, Wiederverheiratung, iz ljubezni Liebesheirat, po sili [Mußheirat] Mussheirat, v sili Nottrauung, vojna Kriegstrauung)
obletnice poroke : srebrna Silberhochzeit, zlata goldene Hochzeit, biserna Perlenhochzeit
sporočilo o poroki die Vermählungsanzeige
dovoljenje za poroko die Heiratserlaubnis

poroka samostalnik
1. (o zakonski zvezi) ▸ esküvő, házasságkötés, házasságFotografije so pricurljale v javnost le dobra dva tedna pred njeno poroko. ▸ A fotók mindössze két héttel az esküvője előtt szivárogtak ki.
Dogovorili so se za datum poroke in jo prijavili v cerkvi in na matičnem uradu. ▸ Megbeszélték az esküvő időpontját, majd bejegyeztették a templomban és az anyakönyvi hivatalban.
Povezane iztočnice: istospolna poroka, srebrna poroka, civilna poroka, cerkvena poroka, diamantna poroka, platinasta poroka, dogovorjena poroka

2. (združitev) ▸ házasság, frigyAnalitiki pričakujejo razburkano politično poroko. Stranki imata skoraj diametralno nasprotna stališča o problemu priseljencev. ▸ Elemzők viharos politikai frigyre számítanak. A két párt szinte szöges ellentétben áll egymással a bevándorlók problémájával kapcsolatban.Če banki izpeljeta združitev, bo to največja bančna poroka doslej. ▸ Ha az egyesülés létrejön, ez lesz minden idők legnagyobb bankházassága.

poróka wedding; nuptials pl; marriage

srebrna (zlata, diamantna) poróka silver (golden, diamond) wedding
poróka iz ljubezni, brez denarja love match
goden za poróko marriageable
cerkvena, (civilna) poróka church wedding, civil marriage
razumska, preračunana poróka marriage of convenience
tajna poróka secret marriage

poróka (célébration ženski spol du) mariage moški spol , (svatba) noce(s) ženski spol (množine) , (religija) bénédiction ženski spol nuptiale, épousailles ženski spol množine

poroka iz ljubezni mariage d'amour (ali d'inclination)
cerkvena poroka mariage religieux, bénédiction ženski spol nuptiale
civilna poroka mariage civil
preračunljiva poroka mariage de raison (ali de convenance)
srebrna, diamantna poroka noces d'argent, de diamant
zlata poroka cinquantenaire moški spol du mariage, noces d'or
slaviti poroko célébrer le mariage
družica, drug pri poroki demoiselle ženski spol, garçon moški spol d'honneur
matična knjiga porok registre moški spol des mariages
naznanilo poroke annonce ženski spol (ali billet moški spol, faire-part moški spol) de mariage

porque ker; da, da bi

lo hizo porque sí napravil je to iz trme

porriciō -ere (-rēcī ali -rēxī) -rēctum (iz *por-jiciō, [por- (gl. to besedo) in iaciō]; pisava porr- je analogna po porrigō) star. = prōiciō

1. kot relig. t.t. bogovom kot žrtev da(ja)ti, položiti (polagati), posvetiti (posvečevati), žrtvovati: exta Pl., inter quoius (sc. agnae) exta caesa et porrecta flamen primus vinum legit Varr., secundum has preces cruda exta caesa victima, uti mos est, in mare porricit (nekatere izdaje proiecit) L., exta salsos porriciam in fluctus V.; preg.: inter caesa et porrecta, ut aiunt Ci. ep. med klanjem (živinčet) in žrtvovanjem oz. polaganjem na oltar, tj. v zadnji uri (pred odločitvijo), sl. „tik pred dvanajsto“.

2. roditi (rojevati), da(ja)ti, prinesti (prinašati): seges frumentum porricit Varr.

por-rigō² -ere -rēxī -rēctum (iz *por-regō, gl. por)

1. iztegniti (iztegati, iztegovati, iztezati), stegniti (stegovati): Cu., Sen. ph., Sil., Lact., membra Ci., crus L., bracchia caelo O., trans pondera dextram H. (gl. pondus), porrecto iugulo historias audit H., Tityon … per tota novem cui iugera corpus porrigitur V.; occ.
a) porrigere manum (= gr. χειροτονεῖν) Ci. stegniti pri glasovanju = vzdigniti roko v znamenje odobravanja ali pritrditve.
b) po tleh iztegniti (stegniti), (na tla) podreti: hostem L., porrexit in herbis O., si quis ad ingentem frumenti semper acervum porrectus vigilet H. ležeč; od tod porrectus = na mrtvaški oder položen = mrtev, umrl: senex Cat.
c) obrniti (obračati), med. ležati, raztezati (razprostirati) se, segati: scopulus frontem porrigit in aequor O., Rhodope porrecta sub axem V. proti severu, locumque delegit, cuius pars altera colles erant clementer adsurgentes … pars in planitiem porrigebatur T., cubiculum porrigitur in solem Plin. iun., retro porrecta vestigia (naspr. antispectantia) Gell. nazaj obrnjene noge.

2. raztegniti (raztezati, raztegovati), poseb. kot voj. t.t., med. raztezati se, razprostirati se, segati: aciem latius porrigere S., iubet aciem porrigi Auct. b. Afr., porrecto agmine T., donec agmen per saltus porrigeretur T., porrecta in dorso (sc. Albani montis) urbs L., locus non planis porrectus spatiis H., quem ad finem porrecta loca aperta pertinebant C.

3. da(ja)ti, poda(ja)ti, (s)prožiti ((s)prožati), izprožiti (izprožati), (po)nuditi: Pr., Amm., Ap., Auct. b. Afr., Hier., Lact., alicui dextram manum Ci., manūs O., Cu., pocula dextris V., oscula lymphis O., poljubiti (poljubljati); metaf. da(ja)ti, nakloniti (naklanjati): et mihi forsan, tibi quod negarit, porriget hora H., praesidium clientibus opemque amicis Ci. (za)ščititi, pomoči (pomagati); preg.: dextram alicui porrigere „podati komu roko“ v pomoč = dobrotljivo pomoči (pomagati) komu, podpreti (podpirati) koga: quem ad modum mihi advenienti tamquam totius Italiae atque ipsius patriae dextram porrexerint Brundisini Ci.; abs.: porrigentes et dantes Ci., nolle accipere ab ultro porrigentibus Lact.

4. metaf.
a) razširiti (razširjati), (po)več(ev)ati, (po)daljš(ev)ati: spem longius Lact., munificentiam latius Ap., fama porrecta Ap., vectigalia H., brumales porrigit horas (sc. sol) O.; se porrigere raztezati se, sezati: iam fortuna Romana porrigere se ad orientalia regna, non contenta Italiae terminis, coeperat Iust., quis se tua porrigat fortuna O., ad homines quoque nascendos vim numeri istius porrigi pertinereque ait Gell.
b) skrbeti do kdaj za bolnika: ut aliquis porrigatur in id tempus, quod curationi locum praestet Cels.
c) pot(ovanje) nadaljevati: iter dexterum porrigam Ap., iter retrorsum porrigens Ap.
č) kot gram. t.t. zlog (dolžino zloga) podaljš(ev)ati, zategniti (zatezati): syllabam O. (naspr. corripere). — Od tod adj. pt. pf. porrēctus 3

1. raztegnjen, razširjen, razprostrt, širen, širok, dolg: planities Amm., Cael. idr., loca C. širne planjave, planities Amm., porrectā longitudine Cels., porrectior acies T., porrectior Ilva (naspr. brevior Sardinia) Sen. ph. fr.; pren.: porrectior frons Pl. jasno, vedro čelo; subst. porrēctum -ī, n
a) razsežnost, dolgost, dolžina: Epiri, Achaiae, Atticae, Thessaliae in porrectum longitudo Plin.
b) ravna (prema) črta (linija): Vitr., in porrectum G. v ravni črti (liniji) (naspr. in anfractum); pl.: porrecta camporum Min. ravnine, ravnice, ravne poti (naspr. collium flexa).

2. metaf.
a) (časovno) podaljšan, dolg: mora O.
b) kot gram. t.t. podaljšan, zategnjen (naspr. correptus): litterae syllabaeve Q.

Opomba: Sinkop. obl.: porgite Pl., V., porgebat Sil., porxit Stat., porgam Fest., porge Aus., porgens Ci. (Arat.), Val. Fl., porgere Gell., porgi Stat. — Vulg. pf. porregit It.

port¹ [pɔ:t] samostalnik
pristanišče, luka, pristaniško mesto
figurativno zavetje, pristan

port of call pristanišče, kjer ladja pristane
to call at a port pristati v nekem pristanišču
to clear port izpluti iz pristanišča
to make port pripluti v pristanišče
close port rečno pristanišče
port of destination namembno pristanišče
port of distress oskrbovalno pristanišče
port of entry (exit) carinska luka
free port svobodna luka
naval port vojna luka
port of embarcation luka za vkrcavanje
port of discharge luka za izkrcavanje
picked port pristanišče po izbiri, izbrano pristanišče
port of refuge pristanišče v sili
port of registry domače pristanišče
ekonomija port of risk insurance zavarovanje pred nevarnostjo v pristanišču
port admiral admiral vojne luke
any port in a storm v sili je vsako zavetje dobro

port¹ [pɔr] masculin pristan, pristanišče, pristaniško mesto; luka; figuré zavetje; prelaz v Pirenejih

port aérien letališče
port artificiel (militaire) umetno pristanišče
port d'attache, d'enregistrement domovinsko pristanišče
port de départ, de destination odhodno, namembno pristanišče
port frane, fluvial, de mer (ali: maritime) svobodno, rečno, morsko pristanišče
port de guerre vojna luka
port marchand, de commerce trgovsko pristanišče
autorités féminin pluriel du port pristaniške oblasti
droits masculin pluriel de port pristaniške pristojbine
arriver à bon port (figuré) srečno prispeti na cilj potovanja, doseči svoj cilj
entrer au port zapluti v pristan
faire escale dans un port pristati v (vmesnem) pristanišču, napraviti vmesni pristanek
faire naufrage au port, échouer en vue du port (figuré) spodleteti malo pred ciljem
quitter le port izpluti iz pristanišča
toucher le port (figuré) biti pred ciljem, pred uspehom

port² [pɔr] masculin nošenje; drža, hoja; tovor, tovornina; porto, poštnina; marine nosilnost; botanique rast, naravna oblika

port d'armes nošenje orožja
port payé poštnina plačana
port de tête drža glave
port de voix (musique) prehod iz enega glasu v drugega
frais masculin pluriel de port stroški za poštnino
franc de port prost poštnine
permis masculin de port d'armes orožni list
elle a un port de reine ima držo, hojo kot kaka kraljica

porta -ae, f (iz *pr̥ta-, indoev. kor. *per- prodreti do česa, prodreti skozi kaj, prepeljati se, na drugo stran spraviti; prim. skr. píparti pelje se čez, prepelje se, gr. πείρω prodiram, prebadam, περάω prodiram, πόρος prehod, brod, πορϑμός brod, πορεύω peljem, dobavljam, πορίζω dobavljam, pridobivam, sl. naperiti, got., stvnem. faran = nem. fahren, stvnem. fuoran, furt = nem. führen, Furt, norveško fjord = nem. Fjord zaliv, ang. port, lat. portārius, portitor, portōrium, portisculus, portus, portuōsus, portuēnsis, Portūnus, Portunālis idr.)

1. vrata, poseb. mestna vrata: Pl., C., O. idr., urbis Ci., oppidi Auct. b. Afr., aversa porta (sc. oppidi) L., Colina, Esquilina, Capena idr. Ci., Hannibal erat ad portas Ci., Hannibal ante portas L., pedem portā non extulisse Ci. ni šel iz mesta, iamque adeo exierat portis equitatus apertis V.; o vratih tabora: porta praetoria C. glavna vrata, sprednja vrata, porta principalis L. stranska vrata, porta decumana C., L. zadnja vrata (prim. decumānus), ex porta ludis emitti Pl. iz zverinjaka (v cirku(su)); pl. o enih vratih: Sabinis proditae portae per virginem Tarpeiam nomine Fl.; preg.: porta itineri longissima Varr. „pot do vrat je najdaljša“, tj. ko si že pri vratih, potem ti delo hitro steče = človek se najdlje mudi pri pripravah, priprave vzamejo največ časa, s pripravami se človek najdlje zamudi.

2. metaf. vsak vhod, dohod, dostop, izhod: Plin., portae Ciliciae N. soteske, ožine, porta Taenaria O. votlina, venti … quā data porta ruunt V., caeli V., solis Macr. znamenji Rak in Kozorog živalskega kroga (zodiaka), postquam Discordia taetra belli ferratos postes portasque refregit Enn., H., portae iecoris Ci., ventriculi porta Cels. vratar (krožna mišica med želodcem in dvanajstnikom).

3. pren.: quibus e portis occurri cuique deceret Lucr. po katerih poteh = s kakimi sredstvi, na kakšen način.

Opomba: Obl. portabus nam. portibus: Gn. Gellius ap. Char.