Franja

Zadetki iskanja

  • use2 [ju:z] prehodni glagol
    rabiti, uporabljati, porabiti, izkoristiti, posluževati se; zateči se k; ravnati z; potrošiti, izdati; gojiti (šport itd.); prebiti (čas)
    zastarelo navaditi (to na)

    to use one's brains (ali wits) uporabiti pamet, napeti (svoje) možgane
    use your eyes! odpri oči!
    to use care skrbno (pazljivo) postopati
    to use diligence da(ja)ti si truda
    to use one's best efforts napraviti, kar se le da (kar je le možno)
    to use exercises delati vaje
    to use force uporabiti silo
    this geyser uses a lot of gas ta plinska peč porabi mnogo plina
    how did they use you? kako so ravnali z vami?
    to use s.o. ill slabo ravnati s kom
    I cannot use my left hand ne se posluževati svoje leve roke
    to use one's legs peš iti, pešačiti
    to use imprecations preklinjati
    to use a right uživati (neko) pravico
    may I use your name? se lahko sklicujem na vas?
    to use tobacco kaditi
    I have used all the paint porabil sem vso barvo
    how does the world use you? pogovorno kako je z vami?, kako vam gre?
    neprehodni glagol
    zastarelo (razen v preteritu) biti vajen, imeti navado; (tudi za izražanje trajnega stanja v preteklosti)

    the beggar used to come every day berač je imel navado prihajati (je prihajal) vsak dan
    it used to be said navadno se je reklo (bila je navada reči)
    he does not come as often as he used (to) ne prihaja več tako pogosto kot prej
    they used to live here prej so stanovali tu
    used you to know him? ste ga vi poznali?
    there used to be a tree there tam je nekoč bilo drevo
  • usédati se (-am se) | usésti se (usédem se) imperf., perf. refl.

    1. cedere, sprofondare; posarsi; precipitare, sedimentare:
    zemlja se useda il terreno sta cedendo
    prah se useda na pohištvo la polvere si posa sui mobili
    gošča se je hitro usedala la feccia sedimentò rapidamente

    2. sedersi, mettersi seduto, sedere; posarsi, adagiarsi:
    ljudje so vstajali in se spet usedali la gente si alzava e tornava a sedersi
    čebela se je usedla na cvet l'ape si posò sul fiore
    usesti se h klavirju sedersi al pianoforte

    3. teh. sedere (bene):
    os se mora usesti v ležaj l'asse deve sedere bene nel cuscinetto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. usesti se na mehko trovare una vera pacchia
    pejor. usesti se na posestvo impadronirsi del podere, usurpare il podere
    usesti se komu na, za vrat mettere il piede sul collo a qcn.
    usesti se v spomin ricordare
    usesti se v srce conquistare il cuore di qcn., annidarsi nel cuore di qcn.
  • user [üze] verbe intransitif, verbe transitif

    user de quelque chose uporabljati kaj
    user quelque chose obrabiti kaj
    user mal slabo uporabiti, zlorabiti
    user de violence uporabiti silo
    user sa santé pokvariti si zdravje
    les soucis l'ont usé skrbi ga uničujejo
    en user bien; mal avec quelqu'un lepo, slabo s kom ravnati
    je n'use jamais de café le soir zvečer nikoli ne pijem kave
    s'user obrabiti se; izgubiti svojo moč, svoje zdravje
  • usípati (-am)

    A) imperf. spandere, spargere, gettare (tudi pren.):
    oblaki usipajo dež dalle nubi piove

    B) usípati se (-am se) imperf. refl.

    1. precipitare, cadere, piovere:
    s stene se usipa kamenje dalla parete precipitano pietre

    2. pren. riversarsi:
    iz šole so se usipali šolarji la scolaresca si riversò dalla scuola
    pren. vprašanja so se kar usipala le domande continuavano a fioccare
  • uskočíti se (uskóčim se) perf. refl. restringersi:
    pri pranju se je blago uskočilo col lavaggio la stoffa si è ristretta
    pren. ali se ti je pamet uskočila? ma che sei matto?
  • usmíliti se (-im se) perf. refl.

    1. aver compassione, aver pietà, impietosirsi:
    rel. usmili se nas abbi pietà di noi!
    usmiliti se pregnancev aver compassione per i profughi

    2. pren. impietosirsi; pensare a; ricordarsi:
    čakal je na postrežbo, pa se ga ni nihče usmilil aspettava di essere servito, ma invano, ma nessuno se ne impietosì
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. revščina, da se bog usmili una miseria che più nera non si può
    pren. jokati se, da bi se te kamen usmilil far piangere i sassi
  • usmodíti (se) to singe; to scorch

    usmodíti (se) si krila to singe one's wings
  • usóda fate, destiny, fortune; lot; fatality; doom; zastarelo weird

    boginje usóde Destinies pl, Fates pl, the Weird (ali Fatal) Sisters pl
    moja usóda (pogovorno) my lot
    vera v usódo fatalism
    usóda mi je šla na roko (figurativno) fate played into my hands
    boriti se proti usódi to fight against destiny
    dati si vedeževati svojo usódo to have one's fortune told
    deliti s kom usódo to cast (ali to throw) in one's lot with someone
    deliti s kom isto usódo to share the same fate with someone
    usóda ga preganja fate pursues him
    usóda me povsod zasleduje fate pursues me everywhere
    odločiti o usódi koga to decide (ali to fix) someone's fate
    izzivati, skušati usódo to tempt providence
    izzivati svojo usódo to tempt one's fate
    sprijazniti se s svojo usódo to reconcile oneself to one's fate (ali to one's lot), to become reconciled with one's fate (ali one's lot)
    vdati se v svojo usódo to resign oneself to one's fate, zastarelo (škotsko) to dree one's weird
    zapečatiti usódo koga to seal someone's fate
    njegova usóda je zapečatena his fate is sealed
    zlobna usóda cruel (ali baleful) fate
  • uspávati (-am) imperf. addormentare, assopire; narcotizzare (tudi ekst.):
    uspavati otroka addormentare il bambino
    pren. zmage in uspehi so ga uspavali si addormentò sugli allori
    uspavati vest assopire la coscienza
    uspavati z etrom eterizzare
  • uspeh1 [è] moški spol (-a …) der Erfolg (delni Teilerfolg, dolgotrajen Dauererfolg, dvojni Doppelerfolg, fantastičen Bombenerfolg, ogromen Riesenerfolg, svetovni Welterfolg, pri občinstvu Publikumserfolg, trenutni Augenblickserfolg, volilni Wahlerfolg, vzrejni Zuchterfolg)
    finančni uspeh Kassenerfolg, der Kassenfüller
    (uspešnica) der Kassenschlager
    prodajni uspeh der Renner
    uspeh pri občinstvu (odziv) der Anklang, der Beifall
    (uspešna zadeva) ein guter Griff
    doživetje uspeha das Erfolgserlebnis
    biti pod prisilo uspeha unter Erfolgszwang stehen
    ki mu je uspeh zagotovljen erfolgssicher
    ki obeta uspeh [erfolgversprechend] Erfolg versprechend
    bilanca uspehov die Erfolgsbilanz
    val uspehov die Erfolgswelle
    vest o uspehu die Erfolgsmeldung
    plačilo/honorar po uspehu das Erfolgshonorar
    prepričan v uspeh erfolgssicher
    kronan z uspehom erfolggekrönt
    recept za uspeh das Erfolgsrezept
    možnosti/obeti za uspeh Erfolgsaussichten
    krčevito si prizadevati za uspeh um Erfolg ringen
    lov za uspehom die Erfolghascherei
    |
    imeti uspeh/ne imeti uspeha gut/schlecht ankommen
    kdor/kar doseže nagel in velik uspeh der Senkrechtstarter
    ne doseči uspeha pri kom: nicht landen können bei
  • ūs-quam, adv. (prim. us-piam in quis-quam)

    I.

    1. kje, nekje (nedoločno); kakor quisquam večinoma v nikalnih stavkih nikjer: Pl., Ter., Q. idr., cui nullus esset usquam consistendi locus Ci., neque extra Romam usquam neque Romae Ci.; v stavkih z nikalnim pomenom: an ullam usquam esse oram putatis? Ci., si quid usquam iustitiae est V.; redko v trdilnih stavkih: raro usquam L., miror te, cum Romā absis, usquam potius esse Ci. ep., unde quod est usquam inspicitur O.; s partitivnim gen.: Ter., Ci. (poet.), Ap. idr., neque peior alter usquam est gentium Pl., nec sane usquam terrarum locum honoratiorem senectus habet Iust.

    2. metaf. v čem, v nečem, pri nečem, v kaki reči, pri kaki stvari; v nikalnih stavkih v nobeni reči, pri nobeni stvari, v (pri) ničemer: Ter., N., Vell. idr., neque … usquam nisi in … pecuniā suā spem habere S., neque esset usquam consilio … locus Ci.

    II. (pri glag. premikanja) kam, nekam (nedoločno); v nikalnih stavkih nikamor: Varr. idr., velut usquam vinctus eas H., Agesilaus Phrygiam prius depopulatus est, quam Tissaphernes usquam se moveret N., neque vero usquam discedebam Ci., neque usquam a se deflecteret oculos L., moveri haud usquam potuit O., (sc. formica) non usquam prorepit H.; s partitivnim gen.: si ea deducta est usquam gentium Pl.
  • ūsque-quāque, adv. (ixpt., bolje pisano ločeno ūsque quāque; gl. ūsque)

    1. časovno vsekdar, zmeraj, vedno, vselej, kadarkoli (kadar koli), starejše vsakodob: Varr., Ca. idr., religionum u. contemptor Suet.

    2. krajevno kjersibodi (kjer si bodi), kjerkoli (kjer koli), (vse)povsod, vobče, starejše (vse)povsodi: Afr. fr., Pl., Cat. idr., undique religionem tolle aut u. conserva Ci., cur non u. Homericis versibus agam tecum? Plin. iun., quae si facit, u. laudandus est Plin. iun.

    3. metaf.
    a) v vsaki reči, v vsaki stvari, v vsem: nolite u. idem quaerere Ci.
    b) sploh: an hoc u. aliter in vitā? Ci.
  • ust|a1 srednji spol množina der Mund
    otroška usta Kindermund (tudi figurativno)
    dihanje skozi usta die Mundatmung
    maska za usta der Mundschutz
    dihanje usta na usta die Mund-zu-Mund-Beatmung, die Atemspende
    dihanje usta na nos Mund-zu-Nase-Beatmung
    izpiranje ust das Mundspülen
    kotiček ust der Mundwinkel
    celična usta (citostom) Zellmund
    sesalna usta Saugmund
    (gobec) das Maul
    |
    umazana usta figurativno das Schandmaul
    lačna usta množina hungrige Mäuler
    ena usta količina: das Mundvoll
    usta v obliki srca [Kußmund] Kussmund
    zaklenjena usta figurativno ein [Schloß] Schloss vor dem Mund
    ki se mu ne ljubi ust odpreti mundfaul
    zamašitev ust die Knebelung
    stisnjenih ust verkniffen
    našobiti usta den Mund spitzen; einen Schmollmund machen
    opeči si usta sich den Mund verbrennen
    razvleči usta ein Froschmaul ziehen
    zamašiti usta den Mund stopfen
    z zatičem: knebeln
    zapreti usta figurativno den Mund verbieten; über den Mund fahren
    na široko odpirati usta figurativno eine große Lippe riskieren
    samo da ust odpre, že laže er lügt, wenn er den Mund auftut
    pripeljati eno čez usta über den Mund fahren
    iz ust aus dem Mund
    figurativno vzeti (besedo) iz ust (das Wort) aus dem Mund nehmen; vorgreifen; misliti enako: aus der Seele sprechen
    zadah iz ust der Mundgeruch
    dati k ustom an die Lippen führen
    nesti k ustom an den Mund setzen
    dati prst na usta den Finger auf die Lippen legen
    figurativno hvaliti na vsa usta über den grünen Klee loben
    režati se na vsa usta über das ganze Gesicht lachen
    na ustih med, v srcu led Honig auf dem Mund, Galle im Herzen
    pena na ustih figurativno der Geifer
    s peno na ustih mit Schaum vor dem Mund
    viseti komu na ustih figurativno (jemandem) auf den Lippen hängen
    od ust do ust von Mund zu Mund
    od ust si pritrgati vom Munde absparen, sich am eigenen Leibe ersparen
    figurativno iti od ust do ust die Runde machen
    držati pred usti vorhalten
    preko ust (oralno) oral
    skozi usta medicina (peroralen) peroral
    v usta in den Mund
    figurativno iz rok v usta aus der Hand in den Mund
    živeti: von der Hand in den Mund (leben)
    figurativno prileteti v usta pečene piške: ins Maul fliegen
    v ustih im Mund
    obračati besede v ustih das Wort im Munde herumdrehen, im Mund umdrehen
    okus v ustih der Nachgeschmack
    raztopiti se v ustih auf der Zunge zergehen
    zamašek/zatič v ustih der Knebel
    roditi se z zlato žlico v ustih mit einem silbernen/goldenen Löffel im Mund geboren sein
    brati z ust von den Lippen lesen
    zijati z odprtimi usti mit offenem Munde dastehen
    žvečiti s polnimi usti mampfen
    sinhroniziran z usti film: lippensynchron
  • ústa mouth

    od úst do úst from mouth to mouth
    skozi úst medicina per os, by the oral route
    z odprtimi ústi with open mouth
    polna ústa a mouthful
    sama ústa so ga (figurativno) he is a boaster (ali a braggart)
    nima kaj v ústa dati he hasn't a crust of bread to eat
    (slab) duh ima iz úst his breath smells
    ni odprl úst (figurativno) he didn't open his mouth, he didn't speak a word
    komu od úst odtrgovati (hrano) to stint someone
    otrokom odtrguje mleko od úst he is stingy with his children's milk, he keeps his children short of milk
    pritrgovati si od úst to stint oneself
    njegovo ime je šlo od úst do úst his name was freely bandied about
    položiti komu besede v ústa to put (ali to place) words into someone's mouth
    besedo ste mi vzeli iz úst you have taken the words out of my mouth
    zamašiti, zapreti komu ústa to shut (ali to stop) someone's mouth, to silence someone
    živeti iz rok v ústa (figurativno) to live from hand to mouth
  • ústa (úst) n pl.

    1. bocca; ekst., šalj. (goflja, kljun) becco:
    odpreti, zapreti usta aprire, chiudere la bocca; aprire, chiudere il becco
    ne odpreti ust non aprir bocca
    zapreti, zamašiti usta (utišati) chiudere, cucire, tappare la bocca
    poljubiti na usta baciare sulla bocca
    govoriti s polnimi usti parlare con la bocca piena
    imeti grenka usta (tudi ekst.) avere la bocca amara
    pritrgovati si od ust togliersi il pane di bocca
    izvleči kaj iz ust cavar qcs. di bocca
    odpreti usta od začudenja spalancare la bocca dalla sorpresa

    2. pren. (človek glede na potrebo po hrani) bocca:
    nahraniti veliko ust avere molte bocche da sfamare

    3. (odprtina) bocca, entrata, apertura:
    čeb. usta panja entrata dell'arnia
    usta podzemne železnice entrata, uscita del metrò
    usta kitare (zvočnica) foro di risonanza
    usta piščali (na orglah) bocca (della canna d'organo)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    veselo raztegniti usta ridere di gusto
    vzeti besedo iz ust togliere la parola di bocca
    polagati komu odgovore na usta imbeccare qcn.
    ne imeti kaj v usta dati vivere stentatamente
    živeti iz rok v usta campare alla giornata
    vleči nekoga ime po ustih sparlare di qcn.
    njegovo ime je bilo v ustih vseh il suo nome era sulla bocca di tutti
    danes še nisem imel nič v ustih oggi non ho mangiato ancora niente
    imeti medena, nesramna usta parlare affettatamente, sconcio
    poslušati z odprtimi usti ascoltare a bocca aperta
    njega so polna usta junaštva, na vsa usta se hvali è un fanfarone, uno smargiasso
    na vsa usta se smejati ridere a crepapelle
    imeti zavezana usta aver la bocca cucita
    misliti, da ti bodo (nekje) pečena piščeta v usta letela a nessuno piovono le lasagne in bocca
    umetno dihanje usta na usta respirazione (artificiale) bocca a bocca
    PREGOVORI:
    česar polno je srce, o tem usta govore la bocca batte dove il dente duole
    dokler prosi, zlata usta nosi il bisogno fa brav'uomo
  • ústa boca f

    polna usta (zalogaj) bocada f
    odprtih ust con la boca abierta
    na široko odpreti usta quedar boquiabierto, fam quedar patidifuso
    iti od ust do ust andar de boca en boca
    na vsa usta povedati decir lo que le viene a la boca de alg; no tener pelos en la lengua
    morati nasititi mnogo ust tener que mantener muchas bocas
    ne odpre ust no dice esta boca es mía
    ne odpreti ust no despegar los labios
    nakremžiti usta torcer la boca, hacer una mueca
    (na)šobiti usta poner morro
    imeti neprijeten vonj iz ust tener mal aliento
    iz mojih ust ne bo prišla nobena beseda no diré una sola palabra
    pritrguje si od ust se lo quita de la boca
    vzeli ste mi besedo iz ust me ha quitado de la lengua la palabra; me ha quitado la palabra de la boca
    zamašiti komu usta tapar la boca a alg
    živeti od ust do ust vivir al día
  • ustávljati (-am) | ustáviti (-im)

    A) perf., imperf.

    1. fermare, arrestare:
    avto ustaviti pred hišo fermare l'auto davanti alla casa
    ustaviti ranjencu kri arrestare il sangue del ferito
    ustaviti motor, stroj fermare il motore, la macchina

    2. fermare, interrompere; sospendere:
    ustaviti dobavo, pomoč, prodajo sospendere, interrompere la fornitura, gli aiuti, la vendita
    ustaviti časopis cessare di pubblicare il giornale
    avt. znak ustavi il segnale stop
    jur. ustaviti postopek interrompere l'azione (giudiziaria, penale)
    voj. ustaviti ogenj cessare il fuoco

    B) ustávljati se (-am se) | ustáviti se (-im se) perf., imperf. refl.

    1. fermarsi, arrestarsi:
    hodi težko, zato se večkrat ustavi cammina con difficoltà, perciò si ferma spesso
    ura se je ustavila l'orologio si è fermato
    v tem hotelu se večkrat ustavim mi fermo spesso in quest' hotel

    2. (v 3. os. upreti, upirati se) ripugnare, stomacare, schifarsi:
    meso se mu je ustavilo si è schifato della carne

    3. star. (upirati, upreti se) opporsi, ribellarsi:
    ustaviti se predlogu opporsi alla proposta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zdelo se je, da se je čas ustavil sembrava che il tempo si fosse arrestato
    pogled se mu ustavi na neznancu lo sguardo si sofferma sul volto di uno sconosciuto
    srce se ji je ustavilo, ko ga je zagledala al vederlo ebbe un tuffo al cuore
    kadar se ti delo začenja ustavljati, prenehaj in se odpočij quando il lavoro comincia a schifarti, ti viene a noia, fermati e riposa un po'
  • ūstiō -ōnis, f (ūrere) žganje, sežiganje: Aug.

    2. žganje, izžiganje rane; abs.: Cels., Th. Prisc.; s subjektnim gen.: ustio cauterii Veg.; z objektnim gen.: ustio putris ulceris Cels.

    3. vnetje na telesu, starejše vnética: si vehementior ustio timeatur Plin.
  • ústna (-e) f knjiž. (ustnica) anat. labbro (pl. labbra):
    v zadregi gristi si ustne mordersi le labbra dall'imbarazzo
    spodnja, zgornja ustna labbro inferiore, superiore; bot., zool. labbro
    bot. medena ustna petalo delle orchidacee
    anat. sramna ustna ninfa, labbro
  • ustnic|a ženski spol (-e …) anatomija die Lippe (spodnja Unterlippe, zgornja Oberlippe)
    živalstvo, zoologija viseča ustnica die Lefze
    medicina zajčja ustnica die Hasenscharte
    … ustnic Lippen-
    (nega die Lippenpflege, oblika die Lippenform)
    krema za ustnice die Lippenpomade
    rdečilo za ustnice der Lippenstift
    svinčnik za ustnice der Konturenstift
    s tankimi/debelimi ustnicami dünnlippig, schmallippig/dicklippig
    oblizovati si ustnice sich die Lippen lecken
    stisniti ustnice die Lippen schmal machen, zusammenpressen