Franja

polítičen (stranka, ustanova) political

polítična ekonomija political economy
polítična veda political science
polítični položaj political situation; (premeten) politic
polítičen odgovor (figurativno) an ingenious (ali shrewd, wily) answer
umakniti se iz polítičnega življenja to withdraw from politics
polítično prislov politically

polivinil moški spol (-a …) kemija das Polyvinyl
iz polivinila Polyvinyl-, PVC-
(talna obloga der PVC-Belag)

polleō -ēre (iz *potsleō iz poteō)

1. veliko (mnogo) moči (premoči, zmoči, opraviti), môčen (močán, mogočen, vpliven, veljaven, silen, uspešen) biti v čem, pri čem, kje, na kakem področju, vplivati na koga, na kaj, imeti premoč, biti učinkovit kje, na kakem področju: Pl., Plin., Pr. idr., tantoque magis ferito, quanto magis potes pollesque (stara aliter. formula pri) L., qui (sc. senatus) certe unus plus quam dictatura tua potest polletque L., Etruria tantum pollens terrā marique L., qui in re publica tum plurimum pollebant C., ad fidem faciendam iustitia plus pollet Ci.; Tyria classis plurimum pollens mari Vell.; z abl.: pollere scientiā Ci., armis, gratiā, nobilitate T., pecuniā Suet.; z inf.: is omnibus exemplo debet esse, quantum in hac urbe polleat, oboedire tempori Ci. (Brutus 242); occ. (o zdravilih) (krepko, dobro, močno) učinkovati (delovati), (zelo) učinkovit biti: adversus scorpiones Plin., contra anginas efficacissime Plin. , aurum plurimis modis pollet in remediis Plin.

2. pren.
a) kaj veljati, imeti veljavo (vrednost): eadem vitis aliud in aliis terris pollet Plin.
b) biti bogat, obilovati s čim, imeti veliko (obilo) česa: utensilibus Ap. — Od tod adj. pt. pr. pollēns -entis, adv. pollenter (Cl.) môčen, močán, mogočen, silen, vélmožen (vêlmožen), vpliven, zmožen, veljaven, uspešen: Pl., Naev. fr. idr., matrona O., facundia S., qui (sc. animus) ubi ad gloriam virtutis via grassatur, abunde pollens potensque et clarus est animus S., herbae O. čarobna, čarovna, čarodejna zelišča (zeli, rastline), matrona pollens et opulens Ap., mens pollentior Tert.; adv.: pollentius Cl.; z abl.: hostis equo pollens O., pollens viribus S., pollens venenis Val. Fl.; z gen.: vini pollens Liber Pl.; z gr. acc.: cuncta pollens vir Sen. tr.; z inf.: tractare sereno imperio vulgum pollens Sil., vox Lethaeos cunctis pollentior herbis excantare deos Lucan.

pollex -icis, m (morda iz indoev. *pōlo-, *polo- debel, sor. s sl. palec = hr., srbsko pȁlac = češ. palec prst)

1. kot telesni ud
a) palec na roki: Aeginetis pollices praecidere Ci., pollice versare fusum, pollice praetemptare chordas, pollice versare stamina, pollice deducere filum O., p. infestus Q. naravnost iztegnjen (kot da bi človek hotel z njim koga zabosti), pollicem vertere Iuv. palec obrniti proti prsim, palec obrniti navzgor (s tem znamenjem je rimsko ljudstvo zahtevalo usmrtitev premaganega gladiatorja), pollicem premere Plin. „tiščati (držati) palec (palce)“ (da bi imel igralec srečo pri igri), od tod: utroque tuum laudabit pollice ludum H. oba palca ti bo tiščal, da bo tvoja poezija (ludus) deležna pohvale, pollicem comprimere Fulg.
b) palec kot mera = 1/12 čevlja = 25 mm: digitum pollicem laxamenti facere Ca., caules si fuerint pollice crassiores Col., pollicis crassitudine C. širok en palec, širine palca.
c) palec na nogi: Plin., Vulg. idr., pedum extremos pollices tangere Petr.

2. metaf.
a) kratka vejica, čep na trti (del mladike, ki ostane po obrezovanju, navadno z dvema očesoma): Col., Plin.
b) grča, zadebelina na drevesnem deblu: Plin.

póln (-a -o) adj.

1. pieno, ripieno; (zvrhan) colmo; carico:
nabito poln gremito, pieno zeppo, strapieno, affollato
trg poln ljudi una piazza gremita di gente
poln načrtov, vtisov pieno di progetti, di impressioni
ceste polne blata strade fangose, piene di fango
polna puška fucile carico
poln okus gusto pieno, corposo
polni delovni čas orario a tempo pieno
polno (zasedeno)
vozilo vettura completa
obdobje, polno dogodkov periodo denso di avvenimenti
spis, poln pravopisnih napak un tema fiorito di errori di ortografia
poln slovničnih napak sgrammaticato
besede, polne groženj parole gravide di minaccia
pot, polna nevarnosti cammino irto di pericoli
poln črvov verminoso, pieno di vermi
poln domišljije fantasioso, pieno di fantasia
poln gnojnih mehurčkov pustoloso, pieno di pustole
poln krvi sanguigno, pieno di sangue
poln madežev chiazzato, pieno di chiazze, pieno di macchie
poln občudovanja ammirato, ammirativo, pieno di ammirazione
poln pomislekov scettico
poln skrbi affannoso
poln spoštovanja reverenziale, pieno di rispetto
poln upanja, zaupanja speranzoso, fiducioso, pieno di speranze, pieno di fiducia
polna zasedenost completo
mat. polni kot angolo giro

2. (ki predstavlja najvišjo stopnjo, cel) pieno; integrale:
polna pokojnina pensione piena, integrale

3. (popoln) pieno, completo; tutto:
voj. v polni bojni opremi in pieno assetto di guerra
v polnem številu tutti
napisati polni naslov scrivere l'indirizzo per intero
v polnem pomenu besede nel pieno senso della parola
v polni meri completamente, del tutto

4. pren. (ki ima na telesu precej mesa) pieno, pienotto, corpulento

5. pren. (poudarja pomen samostalnika)
poln kljun beccata
poln kozarec bicchiere (pieno)
polna usta boccata
polna vreča sacco, saccata, sacco pieno
poln predpasnik grembiule, grembialata
polno naročje bracciata
pren. biti v polnem cvetu let essere nel fiore degli anni
pog. imeti poln kufer koga, česa avere le tasche piene di qcn., di qcs.; essere stufo di qcs.
pohištvo iz polnega lesa mobili di legno massiccio
pren. živeti ob, pri polnih loncih vivere, nuotare nell'abbondanza
pren. vselej razpoloženi in vseh muh polni komedijanti gli eternamente spassosi commedianti, mai a corto di trovate
pren. biti poln samega sebe essere pieno di sé
pren. biti poln vina essere ubriaco (fradicio)
pren. imeti polno denarnico essere ricco (sfondato)
pren. imeti polno glavo skrbi avere un mucchio di preoccupazioni
pren. vulg. imeti takoj polne hlače farsela subito addosso
pren. delati s polno paro lavorare a pieno ritmo, a tutto vapore
pren. imeti polne roke dela avere un sacco di lavoro
pren. imeti zmeraj polno torbo novic essere sempre al corrente, informatissimo
govoriti s polnimi usti parlare con la bocca piena
pren. da je bila mera polna ... per colmo della disgrazia...
zakričati iz polnega grla gridare a squarciagola, con quanto fiato si ha in corpo
pluti s polnimi jadri k cilju navigare a gonfie vele verso la meta
zadihati s polnimi pljuči respirare a pieni polmoni
pren. imeti česa že polna ušesa essere stufo di ascoltare qcs.
polna črta linea piena, non interrotta
astr. polna luna luna piena, plenilunio
avt. voziti s polnim plinom andare a tutto gas
les. polni meter metro cubo
lit. polni stik rima
polni penzion pensione completa
bot. polni cvet fiore polipetalo
PREGOVORI:
česar polno je srce, o tem usta govore la lingua batte dove il dente duole

polna moka ženski spol das Vollmehl, pšenična: das Vollkornmehl
kruh iz polne moke das Vollkornbrot

polo [póulou] samostalnik
šport polo

polo coat plašč iz kamelje dlake
polo neck zavit ovratnik

položaj¹ moški spol (-a …) die Lage, die Stellung, die Position; (pozicija, drža) die Stellung; -lage (bočni Seitenlage, telesa Körperlage, poševni Schräglage, spodnji Unterlage, zgornji Oberlage, zračni Luftlage); -stellung (čepeči Kauerstellung, delovni Arbeitsstellung, šport izhodiščni Ausgangsstellung, Ausfallstellung, ključni Schlüsselposition, Schlüsselstellung, lovski Jagdstellung, mirovni Ruhestellung, monopolni Monopolstellung, normalni Grundstellung, obrambni Verteidigungsstellung, osnovni Grundstellung, med pihanjem Blasstellung, ob polnjenju Füllstellung, sklepa Gelenkstellung, v spanju Schlafstellung, poseben Ausnahmestellung, Sonderstellung, štartni Startstellung, telesni Körperstellung, vmesni Mittelstellung, Zwischenstellung, začetni Ausgangsstellung, zaporni Schließstellung)
ležeči položaj das Liegen (iz ležečega položaja aus dem Liegen)
napačen položaj fehlerhafte Stellung
pravni položaj človeka ipd.: rechtliche Stellung, Rechtsstellung
občutek za položaj die Lageempfindung
vrniti se v prejšnji položaj zurückschnellen (tudi tehnika)
tehnika dajalnik položaja der Stellungsgeber
sprememba položaja die Lageveränderung
skica položaja die Lageskizze
poročilo o položaju der Lagebericht
posvetovanje o položaju die Lagebesprechung
biti v neugodnem položaju im Nachteil sein
biti v težkem/lahkem položaju einen schweren/leichten Stand haben
postaviti se v položaj sich in eine Lage stellen/einstellen
priti v neugoden položaj figurativno in eine schiefe Lage kommen, in Schräglage geraten, ins Hintertreffen geraten
spraviti v neugoden položaj in eine schräge Lage bringen
sondirati položaj auf den Busch klopfen
vživeti se v (čigav) položaj sich in (jemandes) Lage denken/versetzen
postavljati v boljši položaj (jemanden) besser stellen
postavljati v slabši položaj (jemanden) benachteiligen
zavzeti položaj eine Stellung einnehmen

položáj situation; position; state of affairs; condition; circumstances pl; (lega) site; lay, standing; bearings pl; (služba) rank, status; (drža telesa) attitude, posture, (pri mečevanju) guard; vojska post

resnost položája the gravity of the situation
socialni položáj social standing
položáj poslanika the post of ambassador
položáj tržišča, trga market position
težaven položáj (figurativno) a close call
materialni in družbeni položáj economic and social status
biti gospodar položája to be master of the situation
biti v neprijetnem položáju (v žalostnem položáju) to be in an unpleasant position (in a sorry plight)
določiti čemu položáj to locate something
ne biti kos (dorasel) položáju not to be equal to the situation (ali occasion)
on nima (ne zavzema) položája svojega brata he has not his brother's standing
nismo v položáju, da bi mogli narediti drugače we are not in a position to be able to do otherwise
izbrati dober položáj za svojo hišo to choose a fine position (ali site) for one's house
to je komaj izboljšalo naš položáj that has scarcely made us any better off
položáj se je poslabšal the situation has deteriorated
pojasni mu svoj položáj! show him where (ali how) you stand!
razumem tvoj položáj I see how you stand
biti v nejasnem položáju (figurativno) to be up in the air
sedeti v zelo nerodnem položáju to be seated in a very uncomfortable position
položáj je videti brezupen things look desperate
vem, kakšen je položáj (figurativno) I know how the land lies
vreči iz položája to eject, to dislodge, to supplant, to oust
vztrajati na položáju vojska to stick to one's post
on je rešil položáj he saved the situation
umakniti se na vnaprej pripravljene položáje vojska to withdraw to positions prepared beforehand
izrabiti, izkoristiti položáj to make hay while the sun shines, to strike while the iron's hot

polvo moški spol prah; prašek; puder

polvo dentífrico zobni prašek
polvo estornutatorio kihalni prašek
polvo de harina paliska
polvo picante, polvo escociente srbljiv prašek
polvo vomitivo prašek za bljuvanje
hacer polvo v prah spremeniti
hace mucho polvo veliko prahu je
hacerle a uno polvo koga uničiti
hacer morder el polvo a algn koga na tla vreči, premagati; pobiti
quitar (ali sacudir) el polvo de a. prah iztepsti iz česa
reducir a polvo streti, zmleti
tomar un polvo de rapé vzeti ščepec njuhanca
polvos para tortas pecilni prašek
ponerse polvos (na)pudrati se
echar polvos posuti z drobnim peskom

Polyclētus in (nav.) Polyclītus -ī, m (Πολύκλειτος) Poliklêjt, slaven grški kipar iz Sikiona, Periklov sodobnik: Ci., Mart., Plin., Prud., Sid.; pl. Polycliti Ci., T. umetniki kot Poliklejt. — Od tod adj. Polyclētēus 3 ali Polyclētīus 3 Poliklêjtov: pectus Corn., caelum Stat.

polyptycha -ōrum, n (gr. πολύπτυχα) register (vpisnik) za stroške za najvišji dvor, civilna lista = vsota, ki jo monarh prejema iz državnega proračuna za stroške dvora: Cass., Veg., Cod. Th.

polz|eti [é] (-im) spolzeti

1. tla: kriechen, fließen; figurativno čas: kriechen

2. pesek, voda skozi kaj: (etwas) durchrieseln, rieseln durch, gleiten durch

3. ribe, gladki predmeti: gleiten
figurativno polzeti iz rok (uhajati) (jemandem) entgleiten

polzéti (-ím) imperf.

1. scivolare, sdrucciolare, scorrere, correre, rigare; (o plazu) franare:
solze ji polzijo po licih le lacrime le corrono per le guance, le rigano le guance

2.
polzeti iz rok, med prsti sgusciare, scivolare dalle mani, tra le dita

3. pren. (počasi minevati) trascinarsi

pomágati to help, to aid, to assist; to support, to succour, to lend a hand; to be of assistance, to sustain, to relieve, to back up, figurativno to give a hand; (koristiti) to avail, to be of avail, to profit, to be good for, to be of use; (sredstvo, zdravilo) to remedy, to cure, to be efficacious

pomágati si to find a way (iz težave out of a difficulty)
sam si pomágati to help oneself, to shift for oneself
pomágati si brez česa to go without something
moram si pomágati, kot vem in znam I must shift as well as (ali as best) I can
moram si pomágati s slovarjem I have to use the dictionary
pri hoji si pomaga s palico he walks with the help of a stick
ne si znati pomágati to be at a loss
ti si znaš pomágati (si iznajdljiv) you are resourceful
pomágati si medsebojno to aid (ali ta help, to assist) one another (oziroma each other) mutually
pomagaj si sam in bog ti bo pomagal God helps those who help themselves
prisiljeni smo, da si pomagamo, kot vemo in znamo we are reduced to expedients
on si zna pomágati na vse načine he knows all the answers, he's up to all the tricks
kaj to pomaga? (čemú to?) what is the use of it?
tu se ne da nič pomágati it can't be helped
temu je lahkó pomágati this is easily remedied
kaj pomaga razlagati? what is the use of explaining?
to nam prav nič ne pomaga that does not help us a bit
ne vem si več pomágati I am at my wits' end, I do not know what to do
kaj pomaga to? what is the use of that?, arhaično what will it avail?
to mi nič ne pomaga that leaves me no better off, I am no better off for it
kaj ji bo to pomagalo? what good will it do her?
pomágati komu do česa to help someone to get something
vam nekoliko pomagam? may I offer you some assistance?
hočete, da vam pomagam? shall I give you (ali lend you) a hand?
pomagaj mi, da vstanem! help me up!
pomagal ji je preko potoka he helped her across the stream
pomagal sem mu nesti paket I helped him to carry (ali I helped him with) his parcel
vse skupaj ni nič pomagalo it was all no use
vse moje pritožbe mi niso nič pomagale all my complaints were useless (ali of no avail)
tako mi bog pomagaj! so help me God!
pomagali so mi na noge they helped me up, they helped me back on my feet
pomágati vdovi in siroti to befriend the widow and the orphan
to zdravilo mi je pomagalo this medicine has done me good
komur ni svetovati, temu ni mogoče pomágati he who cannot be advised, cannot be helped; where counsel fails no cure prevails

pomágati aider, assister, secourir, seconder, épauler, donner un coup d'épaule (ali de main) , servir, prêter son secours (ali son aide, son assistance) ; (zdravilo) remettre, soulager

pomagati komu aider quelqu'un, soulager (ali assister, seconder, secourir) quelqu'un, donner (ali prêter) la main à quelqu'un, donner un coup de main (ali d'épaule) à quelqu'un; tendre la perche (ali le bras, la main) à quelqu'un; épauler quelqu'un, prêter aide à quelqu'un, prêter son appui à quelqu'un
pomagati nesti aider à porter
pomagati komu pri delu aider quelqu'un dans ses travaux, assister quelqu'un dans son travail
pomagati komu (zopet) na noge (figurativno) remettre quelqu'un à flot, remettre quelqu'un sur pied, mettre quelqu'un sur la voie
pomagati komu iz stiske in zadrege (figurativno) tendre la perche à quelqu'un, tirer quelqu'un d'embarras (ali d'affaire)
pomagati komu iz zadrege tirer quelqu'un d'embarras
pomagati si s čim s'aider de quelque chose
pomagati si medsebojno se prêter secours l'un à l'autre, s'aider mutuellement, se prêter mutuellement assistance (dans l'épreuve), s'entraider
pomagati si s slovarjem s'aider du dictionnaire
znati si pomagati se tirer d'affaire, figurativno savoir nager, (v stiski) savoir se débrouiller
ne znati si več pomagati ne plus savoir que faire (ali comment s'en sortir, à quel saint se vouer)
kaj pomaga? à quoi bon?, à quoi cela sert-il?
nič več se ne da pomagati il n'y a plus rien à faire
temu se da pomagati il y a remède à cela
tu ne morem nič pomagati je n'y peux rien (faire)
tu se ne da nič več pomagati il n'y a plus moyen d'y remédier, c'est sans secours

pomágati ayudar, prestar ayuda ; (v sili) auxiliar (ali socorrer) (komu a alg) ; asistir, secundar a alg ; (podpirati) apoyar a alg

pomagati komu pri čem ayudar a alg en a/c
Vam smem pomagati? ¿le ayudo?
pomagati nesti ayudar a llevar
pomagati komu iz stiske ayudar a alg a salir de un apuro
pomagati pri pobegu ayudar en la fuga
pomagati proti (med) ser bueno para, ser eficaz contra
znati si pomagati saber arreglarse (fam manejarse) bien; ayudarse; saber cuidar de sí
tu se ne da nič pomagati esto ya no tiene remedio
kaj pomaga tarnati? ¿de qué sirve lamentarse?
nič ne pomaga, iti moramo nos guste o no, tenemos que irnos
s tem mi ni nič pomagano con eso no se me ayuda en nada
pomagati komu v stiski auxiliar (ali socorrer) a alg necesitado de ayuda
tako mi bog pomagaj! ¡así Dios me salve!
bog nam pomagaj! ¡Dios nos asista!

pomaranča samostalnik
1. (plod) ▸ narancsSopomenke: oranža
Povezane iztočnice: grenka pomaranča, seviljska pomaranča

2. Citrus x sinensis (drevo) ▸ narancs, narancsfaSopomenke: pomarančevec, oranža
Povezane iztočnice: grenka pomaranča, seviljska pomaranča

pōmērium (in pōmoerium) -iī, n (= *post-moerium iz *pos-moiriom; *pos iz post in moiriom iz moerus = mūrus)

1. obzidna ledina, obzidna gmajna, obzidna ograda, pomêrij = nezazidan in neobdelan pas ob mestnem obzidju: T. idr., pomerium intrare, transire Ci., pomerium, verbi vim solam intuentes, postmoerium (prostor za zidom (obzidjem), za(ob)zidni prostor) interpretantur esse; est autem magis circamoerium … hoc spatium, quod neque habitari neque arari fas erat, non magis, quod post murum esset, quam quod murus post id, pomerium Romani appellarunt; et in urbis incremento semper, quantum moenia processura erant, tantum termini hi consecrati proferebantur L.

2. pren. meja: qui minore pomerio finierunt Varr., certos scientiae fines et velut quaedam pomeria et effata posuerunt Macr. — Soobl. postmoerium: post ea qui fiebat orbis, urbis principium; qui quod erat post murum, postmoerium dictum, † eius † que auspicia urbana finiuntur Varr., pomerium, verbi vim solam intuentes, postmoerium interpretantur esse L.

Opomba: Prim. tudi obl. posimirium (v nekaterih rokopisih posimerium): [Posimi]rium esse ait Antistius … [ponti]ficalis pomerium, id est l[...]cato P. F.

pometáti (-méčem) perf. ➞ metati gettare via, fuori; buttar giù, rovesciare:
razgrajače so pometali iz lokala gli attaccabrighe furono buttati fuori dal locale
pometati iz organizacije espellere dall'organizzazione
žarg. pometati na izpitih bocciare