Franja

oznáčiti indiquer, signaler, désigner, dénoter, marquer; jalonner; caractériser, qualifier

nadrobno označiti spécifier
označiti vrednost coter
označiti ceno marquer (ali indiquer) le prix
cesta miru je označena z zaprekami la route de la paix est marquée (ali jalonnée) d'obstacles

oznáka marque ženski spol distinctive, signe moški spol particulier (ali distinctif) , indice moški spol , caractéristique ženski spol , note ženski spol , étiquette ženski spol , désignation ženski spol , qualificatif moški spol , signalisation ženski spol , inscription ženski spol

oznaka višine cote ženski spol
oznaka geografskega porekla appellation ženski spol d'origine
osebna oznaka note personnelle (ali distinctive)
upoštevati oznake na cestah tenir compte de la signalisation routière (ali des panneaux de signalisation)

oznaníti annoncer, déclarer, faire savoir (ali connaître) , apprendre; prononcer, publier ; (javno) proclamer ; (uradno) communiquer, notifier

oznaniti, da je seja odprta, zaključena déclarer la séance ouverte, close
oznanja se, da on fait savoir que, il est porté à la connaissance de quelqu'un que

oznaníti (-im) | oznanjeváti (-újem) perf., imperf.

1. annunciare, notificare, rendere noto

2. preannunciare; predire:
oblaki oznanjujejo nevihto nuvole foriere di tempesta, nuvole che preannunciano la tempesta

3. rel.
oznanjevati evangelij diffondere il vangelo, evangelizzare
PREGOVORI:
kdor sam sebe povišuje, prazno glavo oznanjuje chi si loda, s'imbroda

ozóbiti (kolo) endentar

ozobiti se (dobiti zobe) (o otroku) estar en la dentición, fam echar los dientes

ozréti se regarder, arrêter (ali fixer, diriger) son regard sur (ali vers) , porter ses regards vers quelque chose, jeter un regard sur, jeter un coup d'œil autour de soi

ozreti naokrog promener son regard autour de soi
ozreti nazaj regarder derrière soi (ali en arrière), jeter un regard en arrière
ozreti v preteklost se pencher sur son passé
ozreti proč, stran détourner son regard (ali sa vue, ses yeux) de
ozreti skozi okno regarder par la fenêtre
molče se je ozrla nanj elle arrêta (ali fixa) son regard sur lui

ožgáti brûler, flamber, griller, roussir ; (sonce) brunir, bronzer, hâler, basaner

ajdo je ožgala slana la gelée a grillé le sarrasin
ožgati prašiča flamber un porc
ožgan les bois moški spol brûlé

ožgáti (ožgèm) | ožígati (-am) perf., imperf.

1. abbruciacchiare; bruciare:
strela je ožgala drevo un fulmine ha abbruciacchiato un albero
slana je ožgala ajdo la brina ha bruciato il grano saraceno

2. scottare; abbronzare

3. pren.
ožgati z jeznim pogledom, z jeznimi pogledi fulminare con lo sguardo, con occhiate
ožgati z bičem dare una frustata
ožgati (z ožigalkami) scottare

oživéti (-ím) perf. intr. rivivere, risorgere, rinascere; rispuntare; animarsi:
v pravljici princesa oživi nella fiaba la principessa rivive
pren. sum je oživel v njegovi duši nel suo animo rispuntò il sospetto

ožívljenje

oživljenje ponesrečenca rappel moški spol à la vie (ali réanimation ženski spol) d'un accidenté

óžji (-a -e) adj. komp. od ozek

1. più stretto:
cesta postaja ožja la strada si fa più stretta

2. stretto, ristretto:
ožji krog cerchia ristretta
v ožjem pomenu in senso stretto
ožji sorodnik parente stretto
v najožjem krogu fra i più intimi

pa

A) adv.

1. (izraža zavrnitev) invece:
saj nisi bil zraven. Pa sem bil ma tu non c'eri. Invece sì, c'ero

2. (poudarja ugibanje) ○, e, mai:
kaj pa, če ga ne bo e se non viene

3. (krepi veznik) ○:
zemlja je tu rodovitnejša kakor pa na Krasu qui la terra è più fertile che sul Carso

B) konj.

I. (v protivnem priredju)

1. ma, invece, mentre, però, quando:
obljubil je, pa ni držal besede aveva promesso, ma non è stato di parola

2. (za izražanje nepričakovanega) e, e invece, quando:
mlad, pa tako pokvarjen così giovane e così corrotto

3. (za dopolnjevanje prej povedanega) ma:
večkrat se razjezi, pa ne brez vzroka si arrabbia spesso, ma non senza motivo

4. (za krepitev prislova) e:
samo pozdravim jih, potem pa grem corro a salutarli e poi vado

5. (za stopnjevanje) e:
pozdrav vsem, posebno pa dragim gostom un saluto a tutti e specie ai cari ospiti

6. (za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) e, e così:
boji se, pa se skriva ha paura e si nasconde

7. (za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja) e, e pertanto, e perciò:
to je zanimiv primer, pa je prav, da si ga ogledamo è un caso interessante e perciò merita una disamina

8. (za izražanje pogojno-posledičnega razmerja) ○, e:
če ti ni všeč, pa pojdi se non ti piace, vattene
če nočeš, pa pusti se non vuoi, lascia

9. (v adv. rabi z vezniki, izraža nasprotje) ○
čemu ti bo toliko denarja, ko pa ne moreš vsega porabiti a cosa ti servono tanti soldi se non puoi spenderli?

II. pog.

1. (za vezanje dveh stavčnih členov) e:
prinesi kruha pa sira portaci pane e formaggio

2. (pri naštevanju) e:
šumenje macesnov, borovcev pa smrek il sussurrare dei larici, dei pini e degli abeti

3. (pri ponavljanju iste besede za izražanje visoke stopnje) e (poi):
tako ne bo šlo, ne pa ne così non va: no e poi no

4. (za seštevanje) e:
star je dve leti pa tri mesece ha due anni e tre mesi

5. ta pa ta, tak pa tak ○, e:
pride ta pa ta dan arriva il tal e tal giorno
to se napravi tako pa tako questo si fa così e così

III. pog. (v vezalnem priredju)

1. (pri sočasnosti ali zaporednosti) e:
molči pa čaka tace e aspetta

2. (za vezanje dveh sorodnih povedkov) e:
ves dan vpije pa razgraja tutto il giorno non fa che strillare e vociare

3. (za izražanje namena) e, ○:
pojdi pa zapri vrata va' a chiudere la porta

IV.

1. (za opozoritev na prehod k drugi misli) e:
pa še to e ancora

2. (za izražanje začudenja) e:
pa to naj bo pridnost e questa sarebbe laboriosità?! (poudarja samoumevnost povedanega)
jurček je pa ja ena najboljših gob il porcino è uno dei funghi migliori

3.
a) (izraža soglasje, privolitev)
ali ga boš kozarček? Pa ja gradisci un bicchiere? Sì, (grazie)
b) (izraža vdanost v usodo)
kar bo, pa bo sarà quel che sarà
c) (izraža zaskrbljenost) pog.
da je bolan? Pa menda ja ne sta male? Sul serio? Dici sul serio?
d) (izraža privoščljivost) pog.
pa imaš, ko si tako nestrpen tutta colpa della tua impazienza
e) (izraža podkrepitev trditve)
tepec je, pa pika è uno scemo. Punto e basta
f) (izraža močno zavrnitev) neanche; manco:
smem na ples? Kaj pa še posso andare a ballare? Neanche per sogno
tega ne bi storil, pa če bi mu z zlatom plačal neanche pagandolo a peso d'oro lo farebbe
g) (izraža omalovaževanje)
hudič, pa taka večerja che schifo di cena
pog. ta ga pa pihne è proprio in gamba
ta ima denarja še pa še quello lì ha soldi a palate

C) inter.

1. (izraža dvom) ○, mah:
bo razumel, da se je zmotil? Pa, ne vem capirà di aver sbagliato? Mah, non lo so

2.
pa še kako! eccome

pácati (-am)

A) imperf.

1. pog. gastr. marinare:
pacati divjačino far macerare la selvaggina, mettere la selvaggina in salmì

2. pog. pren. trattenere a lungo

B) pácati se (-am se) imperf. refl. pren. stare, cuocere (al sole, al caldo)

pace f

1. mir:
firmare la pace skleniti mir
trattato di pace mirovna pogodba

2. mir, sloga, složnost:
far pace con qcn. pobotati se s kom
vivere in pace con tutti živeti složno z vsemi

3. mirnost, vedrina:
darsi pace pomiriti se, sprijazniti se, vdati se
mettere il cuore, l'animo in pace umiriti se, najti notranji mir
non trovare mai pace biti večno nezadovoljen
pigliarsela in santa pace kaj potrpežljivo, mirno sprejeti, požreti
sopportare in pace pogumno prenesti
con vostra buona pace brez zamere
santa pace! za božjo voljo!

4. knjižno blaženost:
la pace eterna večna blaženost

5. mir, (telesno) ugodje:
lasciare in pace ne nadlegovati
non dare pace preganjati, mučiti

pacer [-zc-] muliti, popasti (travo), pasti (se)

pacer la hierba travo muliti, pasti se

paciencia ženski spol potrpljenje, potrpežljivost, vztrajnost; vrsta peciva

paciencia de benedictino skrajna potrpežljivost, vztrajnost
se me acaba la paciencia potrpljenje me mineva
es para perder la paciencia to je nevzdržno
tener paciencia imeti potrpljenje, potrpežljiv biti
gastar la paciencia a alg. koga na rob potrpljenja spraviti

pacotilla ženski spol prtljaga, ki jo lahko vzame mornar ali potnik brezplačno na ladjo; malovredno blago

de pacotilla ponarejen, nepristen
cazador de pacotilla (fam) nedeljski lovec
tabaco de pacotilla navaden tobak
hacer la pacotilla povezati (svojo) culo

pacte [pakt] masculin pogodba, pakt; zveza; dogovor

pacte d'alliance, de non-agression pakt o zvezi (zavezništvu), o nenapadanju
conclure un pacte skleniti pogodbo
faire, rompre, signer un pacte skleniti, prelomiti, podpisati pakt
faire un pacte avec le diable skleniti zvezo z nevarno osebo, da bi imeli korist od tega
il a fait un pacte avec la chance on ima vedno srečo

pàč adv.

1. poi, sì, probabilmente, proprio:
najbolj pametno bi pač bilo vrniti se la cosa più sensata da fare sarebbe, probabilmente, tornare indietro
pač res je è proprio vero

2. (za vprašalnim zaimkom, prislovom poudarja ugibanje) mai:
kdo je pač ta tujec chi è mai questo straniero

3. (izraža sprijaznjenje z dejstvi) ○:
tako je pač življenje così è la vita

4. (uvaja zavrnitev s popravkom) come no, appunto:
nisi me pričakoval, kajne? Pač, pač, zato sem še pokonci non mi aspettavi, nevvero? Come no, perciò sono ancora in piedi

5. pač pa (v vezniški rabi; uvaja novo trditev namesto prej zanikane) ma invece, in compenso, bensì:
ni znanstvenik, pač pa dober učitelj non è, come si dice, uno scienziato, ma in compenso è un ottimo maestro

páčiti (-im)

A) imperf.

1.
pačiti obraz, ustnice fare boccacce, storcere il viso, la bocca

2. deformare, sfigurare, alterare

3. travisare, falsare, stravolgere:
pačiti resnico falsare la verità

B) páčiti se (-im se) imperf. refl. fare boccacce, smorfie