Franja

verminate [və́:mineit] neprehodni glagol
ustvarjati, zaploditi mrčes; biti poln mrčesa; postati črviv

verölen zaoljiti se; Vogel: postati zlepljen od nafte

verrußen postati/postajati sajast

verslumen postati slum

verspröden Technik postati/postajati krhek

verstimmen razglasiti; intransitiv postati razglašen; sich verstimmen Instrument: postati razglašen; einen Menschen: spraviti/spravljati v slabo voljo

verweltlichen sekularizirati; intransitiv postati posveten; spremeniti se v posvetno

verwestlichen postati zahodnjaški

veteranize [vétərenaiz] neprehodni glagol
ameriško, pogovorno postati veteran

vetustēscō -ere (vetustus) posta(ja)ti star, (po)starati se, (o)stareti: quoniam vina celerius vetustescunt, quae fumo quodam genere praecoquem maturitatem trahunt Col. — Soobl. vetustīscō -ere: dicemus quae vetustate deteriora fiunt vetustiscere, inveterascere quae meliora Nigidius ap. Non.

vetustō -āre (—) -ātus (vetustus) staríti, starati, delati koga starega, kaj staro; pass. posta(ja)ti star, (po)starati se, (o)stareti: vetustatum magis operabitur (sc. medicamentum) Th. Prisc., fortasse utendo vetustabitur (sc. tunica) Boet.

vieillir [vjɛjir] verbe transitif, verbe intransitif (po)starati (se); delati starega; postati star; zastarati, priti iz rabe; figuré hirati, izgubiti moč; dobiti gube; veneti

se vieillir delati se starega
il a vieilli de 10 ans postaral se je za 10 let
cette mode a vieilli ta moda je prišla iz rabe, se je preživela
cette coiffure vous vieillit ta pričeska vas dela starejšo
laisser vieillir le vin pustiti vino ležati, da se izboljša
vous me vieillissez de 3 ans imate me za tri leta starejšega (kot sem v resnici)

vigēscō -ere (incoh. k vigēre) dobi(va)ti življenjsko moč, posta(ja)ti živahen, posta(ja)ti močen (močan), posta(ja)ti krepek (krepak), (o)krepiti se, čvrsteti, utrjevati se, pridobi(va)ti moč: Lucr., Amm., iam laeti studio pedes vigescunt Cat.

vigōrō -āre (-āvī) -ātum (vigor)

1. intr. dobi(va)ti življenje, oživeti (oživljati), posta(ja)ti živahen: anima vigorans ex … Tert.

2. trans. oživiti (oživljati), poživiti (poživljati): disciplinam Tert., iuvenis vigoratus Ap. živ, živahen, srčen.

virēscō -ere, viruī (incoh. k virēre)

1. (o)zeleneti, (za)zeleneti, posta(ja)ti zelen: Lucr., Sen. tr., Plin., Ambr. idr., virescunt gramina V., coepere virescere telae O.

2. metaf. razcveteti se, razcvesti (razcvetati) se, vzcveteti, vzcvesti (vzcvetati, vzcvetevati), v obilju priti (prihajati) na dan, (z)rasti, (o)krepiti se, ojačati (ojačevati) se, utrditi (utrjati, utrjevati) se: Cl. idr., renata virescat (po novejših izdajah vigescat) copia rerum Lucr., populi Romani adolescentia, qua maxime viruit Fl., virescit vulnere virtus Furius ap. Gell.

viridēscō -ere (viridis) (o)zeleneti, (za)zeleneti, posta(ja)ti zelen: Ambr., Th. Prisc.; pren.: Ambr.

viridō -āre (viridis)

1. intr. biti zelen, zeleneti: dictum, quod viridat Serv. (?); od tod pt. pr. viridāns -antis zeleneč, zelen: Acc. fr., Sen. tr., Cl. idr., viridante toro consederat herbae V., cingit viridanti tempora lauro V., viridans color, viridantes herbae Lucr., hedera viridans Plin., comae viridantes Ap.

2. trans. (o)zeleniti, ozelenjevati, narediti (delati) kaj zeleno: floribus hastas Val. Fl.; od tod viridārī (o)zeleneti, (za)zeleneti, posta(ja)ti zelen: vada subnatis viridentur ab herbis O.

visualize [vízjuəlaiz] prehodni glagol
napraviti vidno; predočiti, predstavljati si, zamisliti si (v duhu), ustvariti si sliko (česa)
neprehodni glagol
postati viden; delati si predstave

vitrify [vítrifai] prehodni glagol
spremeniti v steklo, ostekleniti, napraviti steklasto, postekliti; glazirati
neprehodni glagol
spremeniti se v steklo, postati steklast, postekliti se, ostekleneti

vīvēscō (vīvīscō) -ere -vīxī (incoh. k vīvere)

1. oživeti (oživljati), zače(nja)ti živeti: Prud. idr., maritantur vivescentia e terra Plin.

2. posta(ja)ti živahen, (o)krepiti se, (o)jačati se, ojačiti (se): ulcus vivescit, cupido vivescit ut ignis Lucr., si utraque (sc. arbor) vixerit Col. če se ukorenini, avolsique arboribus stolones vixere Plin.