Franja

Zadetki iskanja

  • tanto toliko, tako; tako (dolgo, daleč, hitro); prav tako

    tanto cuanto toliko kot
    tanto más toliko bolj
    con tanto mayor rapidez toliko hitreje
    tanto mejor toliko bolje
    tanto menos toliko manj
    ¡tanto monta! je enako!
    con tanto que če le
    dos veces tanto dvakrat toliko
    en(tre) tanto med tem
    en tanto que v kolikor; dokler; medtem ko
    en tanto..., y en tanto... zdaj ..., zdaj ...
    ni tanto ni tan poco niti preveč niti premalo; (pop) le ne pretiravati!
    querer tanto y cuanto (pop) neizrecno ljubiti
    de tanto que he trabajado ker sem toliko delal, od tolikega dela
    ¡tanto como eso, no! tega na noben način ne!
    tanto vales cuanto tienes (fig) obleka dela človeka
    ¡esté V. al tanto! pazite!
    ha sufrido tanto y tanto zelo veliko je pretrpel
  • tauri-fōrmis -e (taurus in fōrma) biku podoben, bikast, bikolik: Aufidus H. (ker so ga običajno upodabljali kot rečnega boga z rogovi, enako kot vsako drugo rečno božanstvo).
  • teflon samostalnik
    1. blagovna znamka, tudi v pridevniški rabi (material) ▸ teflon
    prevlečen s teflonom ▸ teflon bevonatú
    ponev s teflonom ▸ teflonserpenyő
    teflon ponev ▸ teflonsütő
    Belo meso specite v ponvi, prevlečeni s teflonom, na nekaj kapljicah olja. ▸ A fehér húst teflonserpenyőben süsse meg néhány csepp olajon!
    Sodobni bombažni materiali so lahko prevlečeni tudi s tankim slojem teflona, ki odbija umazanijo. ▸ A modern pamutanyagokat vékony teflonréteggel is bevonhatják, ami taszítja a koszt.

    2. tudi v pridevniški rabi (o neobčutljivosti ali odbojnosti) približek prevedkastabil
    Dolar po novem imenujejo teflon valuta, ker se nanj nič slabega ne prime. ▸ A dollárt újabban stabil valutának számít, mert nem fog rajta semmi rossz.
    Ta politik je narejen iz političnega teflona. Namreč nič od morja očitkov o nekompetentnosti in kršenju zakonodaje in regulativ se nikoli ne prime nanj in iz vsake kaotične situacije izstopi kot zmagovalec.približek prevedka Erről a politikusról lepereg minden. Nem fog rajta soha a tengernyi szemrehányás a kompetenciahiányról és a jogszabályok megsértéséről, és minden kaotikus helyzetből győztesként lép ki.
  • Tēlegonus in Tēlegonos -ī, m (Τηλέ-γονος = v daljavi ali v tujini rojen) Telégon, Odisejev in Kirkin sin, je poiskal svojega očeta na Itaki in ga ubil, ne da bi ga poznal; baje je ustanovil mesti Tuskul in Preneste: Hyg. idr., Telegoni moenia O., Pr., Telegoni muri Sil., Telegoni iugera Sil., Telegoni iuga parricidae H. = Tusculum; ker so bile Ovidiju njegove erotične pesmi v pogubo, enako kot Telegon očetu Odiseju, jih imenuje (apel.) Telegonī -ōrum, m Telégoni: O.
  • tembolj [ò] um so mehr (tembolj ker um so mehr, als)
  • Terentum -ī, n (Fest., P. F.) ali Tarentum -ī, n (Serv.), tudi Terentus -ī, m (Serv.) (po enem od kodeksov) in Tarentos -ī, m (Mart.), gen. Tarenti (O. (Fasti 1, 501; v nekaterih izdajah najdemo obl. Terenti), Val. Max., Stat.), acc. Tarentum (L. epit.), abl. Tarento (Mart). Terént, Tarént, prostor na severozahodnem delu Marsovega polja, kjer so potekale stoletne igre (ludi saeculares). — Od tod adj. Terentīnus (z inačico Tarentīnus) 3 teréntski (terentínski), taréntski (tarentínski): tribus Terentina Ci., L. ali samo Terentina Senatus consultum in Ci. ep., Terentinus ludus Aus., ludi Terentini Varr. fr.

    Opomba: Zapis Tarent … prevladuje (v najboljših rokopisih) pri piscih postavgustejske dobe; do njega je prišlo menda zato, ker so besedo povezovali s spodnjeitalskim mestom Tarent (Tarentum).
  • Tēre͡us -eī in -eos, acc. -ea, voc. -e͡u, abl. -eō, m (Τηρεύς) Terêj, kralj Trakije, Proknin soprog, Itisov (Itijev, Itys) oče. Ker je posilil svakinjo Filomelo, je bil za kazen spremenjen v vodeba (smrdokavro): O., V., Stat., Mart., Hyg. Od tod patron. Tēreïdēs -ae, m (Τηρεΐδης) Tereíd = Terejev sin (Itys): O.
  • terorist samostalnik
    1. (politični skrajnež) ▸ terrorista
    islamski terorist ▸ iszlám terrorista
    samomorilski terorist ▸ öngyilkos terrorista
    skupina teroristov ▸ terroristacsoport
    napad teroristov ▸ terrorista-támadás
    podpirati teroriste ▸ terroristákat támogat
    preganjati teroriste ▸ terroristákat üldöz
    boj proti teroristom ▸ terroristák elleni küzdelem
    pogajanja s teroristi ▸ terroristákkal tárgyalás
    označiti koga za terorista ▸ terroristának titulál
    obravnavati koga kot terorista ▸ terroristaként kezel
    Tam so septembra 1970 palestinski teroristi razstrelili tri letala. ▸ 1970 szeptemberében ott a palesztin terroristák három repülőgépet robbantottak fel.

    2. neformalno, izraža negativen odnos (ustrahovalec) ▸ terrorista
    Doma pa je pravi terorist in zahteva nepreklicno disciplino. ▸ Otthon igazi terrorista, tökéletes fegyelmet követel.
    Mogoče pa je prav zaradi tega, ker je doma v podrejenem položaju, v službi diktator in terorist. ▸ Talán éppen azért diktátor és terrorista a munkahelyén, mert otthon alárendelt szerepet tölt be.
  • Teucer -crī in Teucrus -ī, m (Τεῦκρος) Tévker

    1. Telamonov sin s Salamine, Ajantov polbrat. Ker se je iz Troje vrnil brez brata, ga je oče pognal po svetu; odšel je na Ciper in tam ustanovil novo Salamino: H., O., Corn., Vell., Iust., Hyg., Lact.; „Teucer“ je tudi naslov neke Pakuvijeve žaloigre (tragedije): Ci.

    2. Teucrus, prvi trojanski kralj, po mitološkem izročilu priseljenec s Krete, sin Skamandra, Dardanov tast: V., Serv. (ki ima tudi obl. Teucros). — Od tod adj.

    1. Teucrius 3 (Τεύκριος) Tévkrov, tévkr(ij)ski, pesn. = trójski, trojánski: moenia, Pergama Sil.; subst. Teucria -ae, f
    a) (sc. terra) Tévkrija = trójska (trojánska) dežela, Troáda, Troja; meton. Trojánci: omnis Teucria V.
    b) bot. α) vredník, starejše bučenica, vrhovica, žuljevka (Teucrium chamaedrys Linn.): Plin. β) vráničnik, starejše slezeníčnik (Teucrium flavum Linn.): Plin.

    2. Teucrus 3 tévkrski, pesn. = trójski, trojánski: O., V., Cat.; subst. Teucrī -ōrum in -ûm, m
    a) Tévkri, Trójci, Trojánci: O., V.
    b) Rimljani: Sil.
  • težkó adv.

    1. con difficoltà:
    kdor težko dela, mora tudi imeti močno hrano chi fa lavori pesanti deve avere una dieta sostanziosa
    težko se odločiti decidersi con difficoltà
    težko taljive kovine metalli di difficile fusibilità
    bolnik težko diha, govori il malato ha difficoltà di respiro, respira, parla con difficoltà

    2. difficilmente, difficile da:
    težko popravljiva škoda danni difficilmente riparabili
    težko prebavljiva hrana cibi difficili da digerire, indigesti

    3. (v povedni rabi) difficile, duro:
    težko je govoriti o tej stvari è difficile parlare della cosa
    po vojni je bilo nekaj časa težko per un po' di tempo dopo la guerra è stata dura

    4. (v povedni rabi v zvezi z 'za'):
    biti komu težko dispiacere per qcn., mancare
    težko mi je zanjo, ker je dobro dekle mi dispiace per lei che è una brava ragazza
    težko mi je za brati i fratelli mi mancano

    5. pren. (zelo, hudo) molto; gravemente, forte:
    težko bolan gravemente ammalato
    težko udariti colpire forte
    težko določljiv imprecisato
    težko dostopen impervio
    pren. težko garati fare il bufalo
    težko izgovorljiv impronunciabile
    težko razumljiv astruso, buio
    težko rešljiv problematico
  • that1 [ðæt, ðóuz]

    1. zaimek (množina those)
    (kazalni) ta, to; oni, -a, -o

    and that in to, in sicer
    at that vrh tega, poleg tega, pogovorno pri tem
    and all that in vse to (táko)
    for all that pri vsem tem, kljub vsemu temu
    like that takó
    this, that, and the other to in ono, vse vrste
    with that s tem
    that which... to (ono), kar...
    that house over there ona hiša tam preko
    to that degree that do tolikšne mere, da...
    that's all to je vse
    that's it! tako je prav! tako je treba!
    that's so takó je
    that's right! takó je! točno! res je!; vulgarno da
    and that's that! pogovorno in s tem je stvar opravljena! in stvar je končana! in zdaj dovolj tega!
    that may be to je možno
    that's what it is saj to je ravno; stvar je v tem; tako je to; za tem grmom tiči zajec
    (is) that so? ali res? je (to) res tako?
    that's the way! tako je prav!
    that is why zato
    that is because to je zato, ker
    that is (to say) to se pravi
    those are they to so oni
    those are his children to (ono) so njegovi otroci
    that was the children to so bili (so naredili) otroci
    that's a dear! to je lepo od tebe!
    what of that? (pa) kaj za to?
    what's that noise? kakšen hrup je to?
    that's what he told me tako mi je on povedal
    let it go at that pogovorno pustimo to, kot je
    why do you run like that? zakaj tako tečeš?
    this cake is better than that (one) ta kolač je boljši kot oni
    I went to this and that doctor šel sem k več zdravnikom

    2. prislov
    pogovorno takó (zelo)

    that much toliko
    that far tako daleč
    that angry (small, tired) tako jezen (majhen, utrujen)
  • the2 [ɵi:, ɵi, ɵe] prislov
    čim, tem

    the ... the čim ... tem
    the sooner the better čim prej tem bolje
    all the better toliko bolje
    so much the better toliko (tem) bolje
    so much the worse for him toliko (tem) slabše zanj
    so much the more (less) toliko (tem) več (manj)
    the more you get the more you want čim več dobiš, tem več hočeš
    the more so as... toliko več (bolj), ker...
    not any the better nič bolje
  • Thērāmenēs -ae, m (Θηραμένης) Terámen z otoka Keos (Ceos), posinovljenec Atenca Hagnona, učenec sofista Prodika, govornik in filozof, vodja trideseterice atenskih tiranov; ker je nasprotoval grozovitostim stanovskega kolega Kritia, je moral popiti strup: N., Ci.
  • Therapnē (pisano tudi Theramnē) -ēs, f in Therapnae -ārum, f (Θεράπνη, Θεράπναι) Terápna (Terámna), Terápne

    1. mesto na Kreti: Mel., Plin.

    2. mesto v Lakoniki jugovzhodno od Sparte, Helenin rodni kraj: Mel., Plin. (ki pišeta Therapne ali Theramne), Stat. Od tod adj. Therapnaeus (Theramnaeus) 3 (Θεραπναῖος) terapnéjski, terapnájski (teramnéjski, teramnájski) =

    1. iz (lakonijske) Terápne (Terámne) prihajajoč (izhajajoč), pesn. = lakón(ij)ski, spártski, spartánski: marita O. ali rure Therapnaeo nata puella O. = Helena, arma Sil. = kralja Menelaja in njegovih tovarišev, fratres Stat. = Kastor in Poluks, membra Stat. = Poluksovi, Amyclae Mart. spartske (ker so stale poleg Sparte), sanguis O. = amikelskega dečka Hiakinta (Hiacinta).

    2. =
    a) taréntski, tarentínski: Galaesus Stat.
    b) sabínski: Therapnaeo av sanguine Clausi Sil. (Tarentčani (Tarentinci) in Sabinci so spartanskega rodu).
  • there [ðɛ́ə]

    1. prislov
    tam, tamkaj; tu, tukaj
    figurativno takoj, précej; tja; v tem (pogledu)

    there and back tja in nazaj
    there and then takoj, précej, na mestu
    down there tam doli
    here and there tu in tam
    here, there and everywhere vsepovsod
    in there tam notri
    neither here nor there ne tu ne tam, figurativno nepomemben
    out there tam zunaj
    over there tam preko
    from there od tam, od tod
    up there tam gori
    there it is! v tem je težava! to je tisto! tako je s stvarjo!
    there is the rub tu je (tiči) težava
    there you are! (vidiš) kaj sem ti rekel! zdaj pa imaš!
    I have been there before sleng to že vse vem
    to have been there sleng dobro se spoznati
    all there pogovorno pameten, preudaren, priseben
    he is not all there on ni čisto pri pravi (pameti)
    there I agree with you v tem (pogledu) se strinjam z vami
    we had him there v tem smo ga prelisičili
    to get there sleng doseči kaj, uspeti
    put it there! postavi (daj) to tja!; figurativno udari(te) v roko! (v znak sporazuma)

    2.
    (oslabljeno) tam, tu (se ne prevaja: pred neprehodnimi glagoli često brezosebno)

    there is je, se nahaja
    there are so, se nahajajo
    there was a king bil je (nekoč) kralj
    there is no saying ne da se reči
    there arises the question... nastaja vprašanje...
    there comes a time when... pride čas, ko...
    will there be any lecture? ali bo (kako) predavanje?
    what is there to do? kaj naj storimo?
    never was there such a man nikoli ni bilo takega človeka
    there's a man at the door nekdo je pri vratih
    there were many cases of influenza bilo je mnogo primerov gripe

    3. medmet
    glej! no! na!; pomiri se!

    there! no, no, pomiri se! bodi no dober (priden, spodoben)!
    don't cry! no, no, ne jokaj!
    there now! glej ga no
    so there! zdaj pa imal! zdaj pa je dovolj!
    well there čuj!
    there, didn't I tell you? na, ali vam nisem rekel?
    there, it is done! na, pa je narejeno!
    there's a good girl! bodi dobra, pridna deklica (in podaj mi knjigo)!; dobra deklica si, tako je prav (ker si mi podala knjigo)!
  • Thēse͡us -eī in -eos (O.), acc. -eum in -ea (V. idr. pesniki), voc. -e͡u (O., Cat., Stat.), m (Θησεύς) Tezêj, atenski kralj, Ajgejev (Egejev) sin (po mitološkem izročilu Pozejdonov (Neptunov) sin), Pejritoov (Pejritojev) prijatelj. Premagal je razbojnika Perifeta in Sinisa, na Kreti ubil Minotavra in od tam odpeljal Ariadno kot soprogo, a jo je zapustil na otoku Naksos. Z Amazonko Hipolito je imel sina Hipolita, v katerega se je zaljubila njegova mačeha Fajdra (Phaedra), Tezejeva druga soproga, Ariadnina sestra: Ci., O., V., Cat., Stat., Val. Max., Macr., Hyg. idr. Od tod

    1. adj. Thēsēis -idis, f (Θησηΐς) tezêjska; kot subst. Tezéida, naslov neke pesnitve, ki je slavila Tezeja: Iuv.

    2. adj. Thēsēïus 3 Tezêjev, tezêjski: heros O., dicta Stat.

    3. adj. Thesēus 3 Tezêjev, tezêjski: fides O. zvestoba (do Pejrito(j)a), crimen O. (ker je Tezej zapustil Ariadno); pesn. = aténski: Hymettus Mart., via Pr. pot, ki vodi v Atene.

    4. patron. Thēsīdēs -ae, m Tez(e)íd = Tezejev sin = Hippolytus: O.; toda pl. Thēsīdae -ārum, m Tez(e)ídi = Aténci: V.
  • Thespius1 -iī, m (Θέσπιος) Téspij, Erehtejev sin, ustanovitelj in vladar Tespij v Bojotiji, oče petdesetih hčerá, s katerimi je imel Herakles petdeset sinov: Stat., Hyg., Arn. (pri katerem najdemo v izdajah obl. Thestius). Od tod Thespiadae -adum, m (Θεσπιάδαι) Tespiádi, pesn. = Krótonci, ker je mesto Kroton baje ustanovil neki potomec Herakla in ene od petdesetih Tespijevih hčera: Sil.; patron. Thespias -adis, f (Θεσπιάς) Tespiáda = Tespijeva hči: Sen. tr.
  • Thūcȳdidēs -is in -ī, m (Θουκυδίδης) Tukídid, atenski vojskovodja v Periklovem času. Ker ni mogel osvojiti Amfipole pred spartskim vojskovodjo Brazido, je bil obtožen izdaje; pregonu se je izognil s tem, da je odšel v izgnanstvo. Na svojem posestvu (Skapte Hyle) je napisal zgodovino peloponeške vojne: Ci., Plin., Q. idr.; v pl.: germanos se putant esse Thucydidas Ci. Od tod adj. Thūcȳdidīus 3 Tukídidov, tukídidski, tukididéjski: genus Ci.
  • Thyestēs -ae in -is, m (Θυέστης) Tiést, Pelop(s)ov sin, Atrejev brat, oče Ajgista (ta se je rodil kot plod Tiestovega krvoskrunskega razmerja s hčerjo Pelopejo). Atrej je Tiesta pregnal, ker mu je zapeljal soprogo, a kmalu ga je poklical nazaj in mu postregel z mesom njegovih sinov, Tantala in Plejstena. Naposled je Atreja ubil Ajgist: Pl., Ci., Varr., O., H., Lucan., Pers., Ap., Hyg. Od tod adj. Thyestēus 3 (Θυέστειος) Tiéstov, tiéstski, tiéstovski, tiestéjski: mensae O., preces H. kletve, exsecratio Ci.; patron. Thyestiadēs -ae, m (Θυεστιάδης) Tiestiád = Tiestov sin = Ajgist: O., Cl.
  • Thymoetēs -ae, m (Θυμοίτης) Timójt

    1. eden najstarejših Trojancev, ki je svetoval, naj lesenega konja privlečejo v mesto (bil je jezen, ker mu je Priam ubil sina, za katerega je vedež prerokoval, da bi lahko Troja zaradi njega nekoč propadla): V.

    2. Trojanec, Hiketaonov sin: V.