Franja

pogačica samostalnik
1. (kost) ▸ térdkalácsTo koleno me je občasno bolelo pri počepih z utežmi, kar je bila še posledica stare poškodbe pogačice. ▸ Ez a térdem néha fájt, Amikor súlyzóval végeztem gugolásokat, néha fájt ez a térdem, ami még egy régi térdkalács sérülés következménye volt.

2. (jed) ▸ pogácsaIz zmesi oblikujemo pogačice in jih po obeh straneh opečemo na oljčnem olju. ▸ A keverékből pogácsát formázunk, és olivaolajban megforgatva sütjük ki.

3. botanika (rastlina) ▸ zergeboglár Pogačice dobro uspevajo na obrežjih, ob vrtnih ribnikih ali v vlažnih jarkih. ▸ A zergeboglár a partokon, kerti halastavak mellett vagy nedves árkokban fordul elő bőségesen.
Povezane iztočnice: navadna pogačica

pogánjati (-am) | pognáti (-žênem)

A) imperf., perf.

1. spingere, azionare, muovere, mettere in moto, mettere in funzione, far funzionare, alimentare:
potok poganja mlin in žago il torrente aziona un mulino e una segheria
napravo poganja električni motor l'apparecchiatura è azionata da un motore elettrico
poganjati pedale, kolo pedalare

2. menare, portare:
poganjati živino na pašo portare le bestie al pascolo

3. spingere, portare, condurre (tudi pren.):
lakota ga poganja v obup la fame lo porta alla disperazione

4. (poditi, zapoditi) cacciare

5. (delati, narediti poganjke; začeti, začenjati rasti) germogliare, mettere, buttare; crescere:
drevesa poganjajo novo listje gli alberi buttano le nuove foglie
agr. poganjati seme far seme
brada mu že poganja la barba comincia a crescergli

6. spendere, scialacquare;
poganjati dneve v brezdelju passare i giorni oziando
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. poganjati strah v kosti spaventare, turbare
pren. pognati korenine mettere radici, acclimatarsi
pren. pognati koga na boben far fallire qcn.
pren. pognati na cesto gettare sul lastrico
pognati hišo, most v zrak far saltare in aria una casa, un ponte
pojavili so se, kot bi pognali iz tal comparvero all'improvviso, inaspettatamente, come fossero spuntati da terra
pognati v beg sgominare, fugare, metter in fuga, far fuggire
vse pognati po grlu bersi tutto il patrimonio
le kaj ga je pognalo, da je to storil che cosa l'ha indotto a farlo

B) pogánjati se (-am se) | pognáti se (-žênem se) imperf., perf. refl.

1. gettarsi, lanciarsi

2. sforzarsi, adoperarsi:
dolgo se je poganjal za službo si adoperò a lungo per avere un lavoro

3. innalzarsi, elevarsi

poganj|ek moški spol (-ka …) rastlinstvo, botanika der [Sproß] Spross
kratki poganjek [Kurzsproß] Kurzspross, (mladika) der Trieb
(cvetni [Blütensproß] Blütenspross, glavni Herztrieb, koreninski [Wurzelsproß] Wurzelspross, lesni Holztrieb, stranski [Seitensproß] Seitenspross); agronomija in vrtnarstvo das Reis, der Austrieb, der [Schoß] Schoss, der [Schößling] Schössling, agronomija in vrtnarstvo, gozdarstvo iz debla: der Ausschlag (iz štora Stockausschlag); agronomija in vrtnarstvo pri popenjalkah: die Ranke (bršljana die Efeuranke)
bambusov poganjek die Bambussprosse
agronomija in vrtnarstvo trgati stranske poganjke na čem (etwas) entgeizen
prebojna moč poganjkov die Triebkraft

pogánjek botanika (jeune) pousse ženski spol , germe moški spol , (re)jet moški spol , rejeton moški spol , surgeon moški spol

poganjek iz korenine surgeon moški spol
izrezati poganjke châtrer

pogled⁴ [è] moški spol (-a …) tehnika, gradbeništvo, arhitektura (prikaz, naris) die Ansicht, die Sicht (iz zraka Luftansicht, na del celote Teilansicht, od spredaj Vorderansicht, od zadaj Hinteransicht, Rückansicht, pri vozilih Heckansicht, od zgoraj Aufsicht, Draufsicht, s strani Seitenansicht, poševni Schrägansicht)

pognáti to drive (on); to push; to propel; to set in motion; to actuate; (zapraviti) to squander; (odpustiti koga) to chase, to dismiss, to fire (someone); botanika to bud, to put forth; to germinate

pognáti iz tal botanika to spring up
pognáti stroj to start an engine
v zrak pognáti to blow up
pognáti se to rush
pognáti se v skok to make a spring, to pounce
pognáti se v tek to break into a run, to start running

pognáti (re)pousser ; (proč) chasser ; (v tek) actionner, lancer, faire marcher, mettre en marche (ali en mouvement) ; figurativno activer, donner une impulsion, faire agir

pognati se prendre son élan, se précipiter, se lancer, s'élancer, se jeter
pognati se na fondre (ali foncer) sur
pognati v beg mettre en fuite (ali en déroute)
pognati korenine pousser (ali jeter) des racines, germer
pognati si kroglo v glavo se tirer une balle dans la tête, se faire sauter la cervelle
pognati komu strah v kosti épouvanter quelqu'un, terrifier quelqu'un
pognati konja v dir lancer un cheval au galop
pognati se kvišku sauter (ali s'élancer) vers le haut, se lever d'un bond, sursauter, faire un bond
pognati mladike iz korenine surgeonner
pognati most v zrak faire sauter un pont
pognati svoj denar gaspiller, dissiper, dilapider
pognati svoj denar po grlu dépenser tout son argent en buvant, boire son gain (ali sa fortune)
pognati sovražnika v beg mettre en fuite (ali faire fuir, culbuter) l'ennemi
znova pognati (botanika) repousser

pogovárjati se (-am se) | pogovoríti se (-ím se) imperf., perf. refl. parlare, discorrere, conversare:
pogovarjati se za zaprtimi vrati parlare a porte chiuse
pren. pogovoriti se iz oči v oči parlare francamente, senza peli sulla lingua, parlare faccia a faccia

pohabljenec samostalnik
1. lahko izraža negativen odnos (oseba s telesno okvaro) ▸ nyomorékPred trgovinami taborijo berači in pohabljenci. ▸ Koldusok és nyomorékok táboroznak az üzletek előtt.

2. izraža negativen odnos (propadla, sprevržena oseba) ▸ nyomorék, roncsZdaj se vsa nemočna sprašujem: Od kod toliko razumskih, čustvenih in moralnih pohabljencev? ▸ Most erőtlenül kérdezem: Honnan ennyi értelmi, érzelmi és erkölcsi nyomorék?

pohištv|o srednji spol (-a …) Möbel množina
kos pohištva das Möbel, das Möbelstück
-möbel množina (bambusovo Röhrmöbel, empirsko Empiremöbel, komponibilno Anbaumöbel, kuhinjsko Küchenmöbel, oblazinjeno Polstermöbel, otroško Kindermöbel, pleteno Korbmöbel, iz jeklenih cevi Stahlrohrmöbel, sedežno Sitzmöbel, spalnično Schlafzimmermöbel, stilno Stilmöbel, vgradno Einbaumöbel, vrtno Gartenmöbel)
… pohištva Möbel-
(skladišče das Möbellager, tovarna die Möbelfabrik, transport der Möbeltransport)
tovornjak za prevoz pohištva der Möbelwagen
trgovec s pohištvom der Möbelhändler
trgovina s pohištvom das Möbelgeschäft, velika: das Möbelhaus
politura za pohištvo die Möbelpolitur

pohíštvo meuble(s) moški spol, (množina) , ameublement moški spol , mobilier moški spol

gospodinjsko pohištvo mobilier de ménage (ali combiné)
kovinsko, iz elementov sestavljeno, stilno pohištvo meubles en acier (ali métalliques), par éléments, d'époque
kuhinjsko, pisarniško pohištvo meubles de cuisine, de bureau
kmečko pohištvo mobilier rustique, meubles rustiques
pleteno pohištvo meubles en rotin (ali de jonc, en osier)
vzidano pohištvo meubles incorporés (ali encastrés)
blago za prevleko pohištva tissu moški spol d'ameublement
kos pohištva meuble moški spol
podjetje za prevoz pohištva entreprise ženski spol de déménagement
prevoznik pohištva entrepreneur moški spol de déménagements, déménageur moški spol
razstava pohištva exposition ženski spol de mobilier
nabaviti si lastno pohištvo se mettre dans ses meubles
opremiti s pohištvom ameubler, meubler
opremiti se s kmečkim pohištvom se meubler en rustique
stanovati v sobi ali stanovanju, opremljenem s pohištvom habiter un meublé

pohíštvo (-a) n mobili, mobilia:
pohištvo iz hrastovega lesa mobili di quercia
furnirano, oblazinjeno pohištvo mobili impiallacciati; mobili imbottiti, capitonné

pohoden pridevnik
1. (o pohodništvu) ▸ túra-Povezane iztočnice: pohodne palice, pohodni čevlji, pohodna pot, pohodne hlače

2. (primeren za hojo po njem) ▸ járható, járó-Na ravni strehi je lesena pohodna terasa, del pa je ozelenjen. ▸ A lapostetőn fából készült járható terasz található, amelynek egy részén tetőtéri kertet alakítanak ki.
Vidni zidovi bodo iz betona, pohodna površina pa peščena. ▸ A látható falak betonból készülnek, a járófelületet pedig homokkal borítják.
Povezane iztočnice: pohodna plošča, pohodna rešetka, pohodna streha, pohodno steklo

poke² [póuk]

1. prehodni glagol
suniti, suvati, dregniti, dregati, poriniti, porivati (in v, noter)
preluknjati, napraviti luknjo (in v)
podrezati (ogenj); pomoliti (glavo), vtakniti (nos into v)

2. neprehodni glagol
vtikati se; bosti, dregniti, dregati (at)
bezati, brskati (in)
iskati, stikati, tipati (v mraku)

don't poke your nose into my affairs ne vtikaj nosu v moje zadeve
to poke and pry biti radoveden, brskati za čem
to poke fun at norčevati se iz koga
to poke one's head iztegniti vrat, pomoliti glavo

pokojnin|a ženski spol (-e …) die Rente, das Ruhegeld, die Pension; -rente, das -geld (delna Teilrente, družinska Hinterbliebenenrente, Waisenrente, osnovna Grundrente, iz pokojninske blagajne podjetja die Betriebsrente, za žrtve nacizma Opferrente, starostna Altersruhegeld, Altersrente, starostna kmečka Altersgeld, vdovska Witwengeld, Witwenrente)
invalidska pokojnina die Frührente, Erwerbsunfähigkeitsrente, Versehrtenrente
predčasna pokojnina die Frührente, das Vorruhestandsgeld
uskladitev pokojnin die Rentenanpassung, die Pensionsanpassung
pravica do pokojnine der Rentenanspruch, Pensionsanspruch
predujem na račun pokojnine der [Rentenvorschuß] Rentenvorschuss
prejemanje pokojnine der Ruhebezug
prejemnik pokojnine der Rentenempfänger
imeti pravico do pokojnine rentenberechtigt sein
starostna meja za pokojnino das Rentenalter

pokopališče samostalnik
1. (prostor za pokop) ▸ temető, sírkert Pokopališče sicer redno čistijo in urejajo, posebej pa ga ne nadzirajo. ▸ A temetőt ugyan rendszeresen tisztítják és rendezik, de nem látnak el benne külön felügyeletet.
Povezane iztočnice: judovsko pokopališče, židovsko pokopališče, vojaško pokopališče, žarno pokopališče

2. (odlagališče vozil) ▸ temetőMojster na svojem pokopališču starih avtomobilov ni našel rabljenega žarometa. ▸ A mester nem talált használt fényszórót az autótemetőben.Spotoma smo si ogledali še pokopališče letal, kamor so letalske družbe po upadu letalskega prometa spravile odvečna letala. ▸ Útközben meglátogattuk a repülőgép-temetőt is, ahová a légitársaságok a légiforgalom visszaesése után a feleslegessé vált gépeiket helyezték el.

3. (o odvečnosti ali zastarelosti) ▸ temető
Iz središča intelektualnih idej se je univerza spremenila v pokopališče idej. ▸ A szellemi eszmék központjából az egyetem az eszmék temetőjévé vált.
Avtomobilska industrija pozna kar nekaj modelov avtomobilov, ki so namesto bleščečega uspeha na trgu doživeli bridek konec na pokopališču zgodovine. ▸ Az autóipar számos olyan autómodellről tud, amelyek ahelyett, hogy fényes sikert arattak volna a piacon, szomorú véget értek a történelem temetőjében.
Oprostite, gospod predsednik, ampak vaša vlada je že od leta 92 naprej kot pokopališče ministrov. ▸ Elnézést, elnök úr, de az ön kormánya már '92 óta a miniszterek temetője.

pokúkati to peep (noter in, v into); to get a peep at

pokúkati iz to peep out of, to peer out
pokúkati čez to peep over, to peer over

polénta (-e) f gastr. polenta:
polenta z golažem gulasch con polenta
polenta iz čičerke paniccia

polfinale samostalnik
(del tekmovanja) ▸ elődöntőV polfinale se uvrstita prvouvrščeni ekipi iz vsake skupine. ▸ Minden csoportból az első két helyezett csapat jut az elődöntőbe.
Po sinočnjih povratnih tekmah četrtfinala sta si polfinale zagotovila Chelsea in Liverpool. ▸ A tegnap esti negyeddöntő visszavágói után a Chelsea és a Liverpool biztosította helyét az elődöntőben.

poliō¹ -īre -īvī -ītum (iz po [= ἀπό, prim. ab] in linere = „(o)čediti“, „(o)čistiti“, „(z)gladiti“, „(s)polirati“)

1. gladiti, (i)zgladiti ((i)zglajevati), zagladiti (zaglajati), (s)polirati, ugladiti (uglaj(ev)ati), (o)piliti, (z)likati, (po)leščiti, (po)loščiti, (o)čediti, (o)čistiti: frontes (sc. libelli) pumice O., gemmas, ebur, marmora, ligna, linum in filo Plin., rogum asciā Ci., pulvinar Indo dente Cat., politus dens Mart. gladek, politus ligo Mart. obrabljena; occ.
a) z belo malto ali mavcem beliti, (p)obeliti, (o)čistiti, premaz(ov)ati, (pre)barvati, (pre)pleskati, (po)pleskati: eleganter opere tectorio Varr., cellas columbarum albo tectorio Col., columnas albo L., politae columnae Ci.
b) oblačila, obleko (z)likati, (s)taniti, (s)tanjšati, (z)valjati, (z)ravna(va)ti, apretírati: vestes Plin., vestimenta Icti.; od tod subst. pt. pr. polientēs -ium, m valjávci, likalci, ravnalci, apretêrji: quippe aenis polientium extracta in tomenti usum veniunt, Galliarum, ut arbitror, invento Plin., illa nulla scabritie secat, Indica non aeque levat, sed combusta ea polientes marmora fricare iubentur Plin.

2. metaf.
a) lepo urediti (urejati), obdel(ov)ati, kultivirati, (o)čistiti (polje plevela): agros Enn. fr., fundus culturā politus Varr.
b) duševno (u)gladiti, (i)zgladiti, (z)likati, (iz)piliti, (o)piliti, dodelati, rafinirati, izboljš(ev)ati: poliam mea carmina O., materiam polivi versibus Ph., p. orationem Ci., opus limā Q., mores Petr. — Od tod adj. pt. pf. polītus 3, adv. -ē

1. okusno pripravljen (opravljen, opremljen, urejen), okusen: domus Ph., regie polita aedificia Varr., cubiculum politissimum Plin. iun.

2. metaf. uglajen, olikan, kultiviran, prefinjen, rafiniran, izobražen, omikan, izoblikovan, okusen, imajoč okus: homo, iudicium Ci., politus artibus Ci., politus e schola Ci., oratio Ci., epistula Plin. iun., politior humanitas Ci., omni doctrinā politissimus (sc. homo) Ci., Apelles politissimā arte perfecit Ci., polite dicere, eloqui, scribere Ci. lično, lepo, uglajeno, prefinjeno, rafinirano, politius limare Ci.

Opomba: Sinkop. impf. polībant: V.