Franja

šéstdeset sesenta

kakih šestdeset unos (ali alrededor de) sesenta
v 60-ih letih en (ali allá por) los años sesenta
biti nad šestdeset let star haber pasado los sesenta años

šéstdeseti sixtieth

v šéstdesetih letih in the sixties
šéstdeseti del the sixtieth part
v šéstdesetih letih tega stoletja in the sixties of this century

šesterodnevj|e [é] srednji spol (-a …) das Sechstagewerk
dan v šesterodnevju stvarjenja der Schöpfungstag

šesterostop [ò] moški spol (-a …) die Sechserreihe
v šesterostopih in Sechserreihen

šêsti (-a -o) numer. sesto; sei:
hoditi v šesti razred fare la VI classe
potres šeste jakostne stopnje terremoto di 6^o grado
šesti od zadaj sestultimo
geogr. šesta celina il sesto continente
alp. šesta stopnja sesto grado
pren. šesti čut sesto senso
danes smo šestega oggi è il sei, ne abbiamo sei
šesta ura popoldne le sei del pomeriggio
naložil si je šesti križ ha compiuto i sessant'anni
lingv. šesti sklon il sesto caso

šestkrat prislov
1. (o ponovitvah) ▸ hatszor, hat alkalomalNa različnih večjih tekmovanjih je lani kar šestkrat zmagal. ▸ Tavaly hat alkalommal győzött a különböző nagyobb versenyeken.
Trenira šestkrat tedensko, proste ima le ponedeljke. ▸ Hetente hatszor edz, csak a hétfői szabadok.

2. (o razmerju) ▸ hatszorPoraba pitne vode se je v minulih sto letih povečala za šestkrat. ▸ Az ivóvíz-felhasználás az elmúlt száz évben a hatszorosára nőtt.
Najvišje najemnine so tudi za več kot šestkrat višje od najnižjih. ▸ A legmagasabb bérleti díjak több mint hatszorosan meghaladják a legalacsonyabbakat.

šestnajstérka (-e) f biblio. sedicesimo:
format šestnajsterke formato in sedicesimo
knjiga je izšla v šestnajsterki il libro è stato stampato in sedicesimo

šestnájsti (-a -o) numer. sedicesimo; sedici:
ukrep stopi v veljavo šestnajstega januarja il provvedimento entra in vigore il 16 gennaio
kmečki upori v XVI. stoletju le rivolte contadine del XVI sec.
mladini do 16. leta vstop prepovedan ingresso vietato ai minori di 16 anni

šib|ek (-ka, -ko) schwach (strukturno strukturschwach, po številu rojstev - letnik geburtenschwach, po uspehih leistungsschwach, na igrišču, pri igri šport spielschwach, v mišljenju denkschwach, šport v napadu sturmschwach); (nemočen) kraftlos, schwächlich; (šibkega zdravja) gebrechlich; (šibke postave) schmächtig, schwächlich; (neizrazit) niedriggradig; svetloba: matt
šibka sklanjatev/spregatev schwache Deklination/Konjugation
šibka stran die schwache Seite
šibki spol das schwache Geschlecht
na šibkih nogah schwach auf den Beinen, figurativno auf schwachen Füßen stehen

šíbek weak; feeble; faint

precéj šíbek pretty weak, pretty feeble
šíbka konstitucija medicina weak constitution
šíbek v kolenih weak-kneed
šíbki spol (ženske) weaker sex
šíbka točka weak point
šíbek značaj weak-mindedness
šíbkega značaja weak-minded
šíbek odpor weak resistance

šibíka bar; ingot

zlato (srebro) v šibíkah gold (silver) bullion
šibíka srebra silver bar
zlata šibíka gold bar

šibíka (zlatá, srebrá) barra f ; lingote m

zlato v šibikah oro m en barras

šíbika (zlata, srebra) lingot moški spol , barre ženski spol

zlato v šibikah or moški spol en barre(s) (ali en lingot(s))

šífra chiffre moški spol , numéro moški spol

(v oglasu) pod šifro sous le numéro …

šífra (-e) f cifra, codice; ekst. crittogramma:
komunicirati v šifrah comunicare in codice
razvozlati šifro decifrare un codice, un crittogramma

šífra cifra f

pisati v šifrah cifrar, escribir en clave
(v oglasu) pod šifro bajo la cifra

šíht shift; turn

dnevni šíht day shift
nočni šíht night shift
delo v šíhtih shift work
delati v šíhtih to work in shifts

šíniti to flit, to whisk; to shoot; vojska (pikirati) to dart

šíniti preko brzice to shoot a rapid
mačka je šinila iz sobe the cat shot out of the room
v glavo mi je šinila misel a thought ran through my head
srečna misel ji je šinila v glavo a happy idea struck her
ravno mi je šinilo v glavo it just passed through my mind

šíniti (se) glisser rapidement, passer (ali filer) comme un trait, s'élancer, se précipiter

šiniti kvišku se lever d'un bond
v glavo mu je šinila misel il eut (ali il lui vint) l'idée de, l'idée lui vint de

šíniti (-em) | šínjati (-am) perf., imperf.

1. pren. guizzare, slanciarsi, correre, piombare; saltare, sprizzare:
šiniti iz hiše slanciarsi fuori di casa
kri je šinila iz rane il sangue sprizzò dalla ferita
šiniti iz postelje saltare dal letto

2. guizzare, balenare, andare:
od jeze mu je kri šinila v obraz dalla rabbia il sangue gli andò al volto
misel mu je šinila skozi možgane gli balenò un pensiero nella testa
strah jim je šinil v kosti presero una terribile paura