scab [skæb]
1. samostalnik
medicina krasta; srab, garje, grinte
veterina ovčje garje
sleng ničvrednež, lump, podlež, lopov
sleng stavkokaz; nesindikalist; oseba, ki dela pod tarifno mezdo
tehnično napaka v ulitku
scab work sleng delo na črno; delo pod tarifo
2. neprehodni glagol
delati, narediti krasto (na rani)
to scab it sleng delati kot stavkokaz; delaki pod tarifno mezdo
Zadetki iskanja
- scabbard [skǽbəd]
1. samostalnik
nožnica (za meč)
to fling (to throw) away the scabbard zalučati proč nožnico, figurativno odločiti se, da bijemo boj do kraja
2. prehodni glagol
vtakniti (meč) v nožnico - scagliare2
A) v. tr. (pres. scaglio) drobiti, delati iveri; klati luske
B) ➞ scagliarsi v. rifl. (pres. mi scaglio)
1. drobiti se v iveri, luske
2. luščiti se (ribe) - scale-board [skéilbɔ:d] samostalnik
tanka lesena plošča, ki se postavi v ozadje ogledala, slik itd.; plošča iz furnirja - scaling-ladder [skéiliŋlædə] samostalnik
vojska napadalna, jurišna lestev; lestev za reševanje v primeru požara - scallop [skɔ́ləp]
1. samostalnik
zoologija pokrovača (školjka); skledica, plitva ponev; valovit izrez na robu vrednostnih papirjev
množina nazaobčani rob obleke ipd.
2. prehodni glagol
nazobčati rob obleke; izrezljati, valovito izrezati; pripraviti jed v ponvi - scandalizō -āre -āvī -ātum (tuj. σκανδαλῖζω) pohujšati (pohujševati), zvoditi (zvajati) v greh, zavesti (zavajati), zapeljati (zapeljevati, zapeljavati): ECCL. – Soobl. scandaliziō: IT.
- scandalum -ī, n (tuj. σκάνδαλον)
1. spotik, spotikljaj (konkr.): PRUD.
2. metaf. pohujš(ev)anje, zavajanje, zapeljevanje v greh: ECCL. - scander [skɑ̃de] verbe transitif skandirati (les mots besede); brati ali zlogovati verze, figuré v zboru zlogovati (npr. ime favorita)
- scansare
A) v. tr. (pres. scanso)
1. odmakniti, odmikati
2. ogniti, izogibati se
B) ➞ scansarsi v. rifl. (pres. mi scanso) umakniti, odmikati se; stopiti, stopati v stran - scansion [skɑ̃sjɔ̃] féminin skandiranje; médecine motnja v izgovoru, ko se trga zlog od zloga
- scarcement [skɛ́əsmənt] samostalnik
vdolbina v zidu; stopnica, ki nastane pri taki vdolbini - scare [skɛ́ə]
1. samostalnik
(paničen) strah, preplah, panika; preplašenost; senzacionalen naslov v časopisu
war scare vojna psihoza
a scare on the Stock Exchange panika na borzi
you gave me a scare pošteno ste me prestrašili
to throw a scare into s.o. prestrašiti koga
2. prehodni glagol
prestrašiti, preplašiti; splašiti (ptice)
to be scared of s.th. bati se česa
to be scared stiff biti trd od strahu
to scare the pants off sleng prestrašiti
to scare away preplašiti, razplašiti, pregnati
to scare up, to scare out preplašiti; pogovorno zbrati skupaj (denar ipd.)
neprehodni glagol
ustrašiti se, prestrašiti se
he does not scare easily njega ne uženeš (tako) lahkó v kozji rog - scarification [skærifikéišən] samostalnik
medicina plitev podolgovat rez v kožo, razpraskanje, prask, skarifikacija - scarify [skǽrifai] prehodni glagol
razrezati kožo, opraskati; branati (tla)
figurativno zadeti v živec, ošvrkniti, oplaziti z ostro, neusmiljeno kritiko - scarrozzare
A) v. tr. (pres. scarrōzzo) voziti, prevažati s kočijo
B) v. intr. voziti se v kočiji - scat2 [skæt]
1. samostalnik
udarec; pok; (deževni) naliv, ploha
2. prislov
v polomu (stečaju, konkurzu)
to go scat zrušiti se; priti v stečaj (konkurz), napraviti bankrot - scateō -ēre, star. in pesn. tudi scatō -ere -uī (–) (prim. lit. skasti skakati)
1. vrvrati, žuboreti, vzvrvra(va)ti, vrvraje izvirati: fontés scatr̆e, hérbis práta convestíriér ENN. AP. CI., qui (sc. fons) scatit LUCR., plano scatĕre atque erumpere campo LUCR.
2. metaf.
a) kupoma (trumoma, obilno v izdatni meri, izdatno) priti (prihajati) na dan, obilno (obiloma) se prikazovati (kazati): semina scatĕre foras possunt LUCR.
b) pogosto(ma), v obilni (izdatni) meri, v izdatnem številu se nahajati: cuniculi scatent iuxta in Hispania PLIN.
c) mrgoleti, poln biti česa, imeti kaj v izobilju, obil(ic)o česa imeti, obilovati s čim; (o konkr.) z abl.: PL., COL., MEL., AMM. idr., arx scatans fontibus L., scatentem beluis pontum ... palluit H., metallis scatet Hispania PLIN.; z gen.: terra ferarum nunc scatit LUCR.; (o abstr.) z abl.: ostentis Aristandri volumen scatet PLIN., puer argutiis … scatens GELL., quosdam scatere verbis GELL.; z gen.: scatebat irarum GELL. (o Ksantipi); z acc. pron. kot notranjim obj.: id tuus scatet animus PL.; abs. = prekipevati: AMM. - scaturriō (scatūriō) -īre -īvī (–) (scatēre) vrvrati, vzvrvra(va)ti, vrvraje izvirati, privre(va)ti, žuboreti, klokotati: de summo vertice fons scaturribat (sinkop. = scaturriebat) AP., sanguis defluit scaturiens PRUD.; pren.: scaturientes aurae sermonis PRUD., ista consideratio scaturivit in animo meo ex intimo corde meo AUG.
2. metaf. mrgoleti, poln biti česa, imeti kaj v izobilju, obil(ic)o česa imeti, obilovati s čim; z abl.: solum fontibus non scaturiat COL., summi scaturient montes (sc. fontibus) SEN. PH., Curio totus hoc scaturit CAELIUS AP CI. EP. kar prekipeva od tega (= od pristranskosti do svoje stranke), vestra vita ... ipsis peccatis scaturiens AUG. - scelotyrbē (sceloturbē) -ēs, f (tuj. σκελοτύρβη) ohromelost (paraliza, omrtvoudba) stegna ali kolena, hromota (hromost) v stegnu ali kolenu: stomacacen medici vocabant et scelotyrben ea mala PLIN.