Franja

un neki; en, eden

un (buen) alma dobra duša
un amigo mío neki moj prijatelj
ni un solo dia niti en dan ne
un tres válvulas tricevni radijski aparat
un si es no es confuso nekoliko zmeden
un seis cilindros šestcilindričen avto

uno, una moški, ženski spol enica; eden, ena; (ne)kdo

cada uno vsakdo
uno a uno, uno por uno eden (eno) za drugim, ločeno
a uno hkrati
ir a uno skupaj delati, v soglasju biti
uno(s) con otro(s) eno z drugim računano; poprečno
uno de tantos vsakdanji, navaden; poprečen (človek)
¡una de protestas que hubo! kako so protestirali!
de una (vez) naenkrat; enkrat za vselej; takoj
de uno, en uno eden (eno) za drugim; ločeno
en uno hkrati, skupno, enoglasno
uno por uno posamič, kos za kosom
uno que otro tu in tam eden; več
uno y otro oba
uno sí y otro no vsak drugi; izmenoma
es la una (en punto) ura je (točno) ena
una no es ninguna enkrat ni nobenkrat
(todo) es uno to je čisto vseeno
lo uno... lo otro ... deloma ... deloma ...
uno y ninguno, todo es uno (nekako) roka roko umiva, v slogi je moč

uña ženski spol noht; krempelj; parkelj, kopito; (škorpijonova) bodica; zareza

uña de caballo (rast) lapuh
de uña divji, besen
ni el canto de la uña niti mrvice ne
descrubrir(enseñar, sacar, mostrar)la uña (fig) izdati se, pokazati svoje slabosti
sacar con la(s) uña(s) izpraskati
ser uña y carne biti neločljiv, biti v velikem medsebojnem prijateljstvu
tener a/c en la uña (fig) imeti nekaj v mezincu
uñas pl (fig) dolgi prsti
largo de uñas dolgoprsten, tatinski
comerse las uñas nohte si gristi (od jeze)
estar de uñas (con) (fig) biti s kom v sovraštvu
mirarse las uñas (fig) brez dela biti; kartati
ponerse de uñas trdovratno se upirati
quedarse soplando las uñas (fig) izgubiti, premagan biti
tener las uñas afiladas (fig) biti spreten tat
caer entre (ali: en)las uñas de uno (fig) komu v roke (kremplje) pasti
verse en las uñas del lobo (fig) biti v veliki nevarnosti

unášati se (-am se) | unêsti se (unêsem se) imperf., perf. refl.

1. calmarsi:
veter se unaša il vento si sta calmando

2. pren. calmarsi; impigrirsi; perdere lo smalto; stabilizzarsi:
cene so se unesle i prezzi si sono stabilizzati

unbend^* [ʌnbénd] prehodni glagol
popustiti, zrahljati
navtika odvezati vrv (s sidra, z boje), odvezati jadra
figurativno odpočiti
neprehodni glagol
popustiti (napetost), zrahljati se; postati ljubezniv(prijazen, zaupljiv, naraven, neprisiljen)

his brow unbent obraz se mu je razjasnil
to unbend the mind from study odpočiti si od študija

unconcerned [ʌnkənsə́:nd] pridevnik (unconcernedly prislov)
brezbrižen, nevznemirjen (about zaradi)
ravnodušen, indiferenten (with do, za)
neprizadet; nevpleten (in v)
neudeležen; nezainteresiran (with za)
nepristranski

to be unconcerned about the future ne si delati skrbi s prihodnostjo

uncus¹ -ī, m (indoev. kor. *ang- upogibati, kriviti; prim. skr. añcati (on) upogiba, ankáḥ kavelj, gr. ἄγκος zaliv, dolina, ἀγκών komolec, zgib, ἀγκύλη zgib, jermen, zanka, ὄγκος kavelj, ἄγκῡρα = lat. ancora, lat. ancus, angulus, ānus, ānulus, stvnem. ango, angul = nem. Angel) kavelj, kljuka, skoba, spojka, penja, spona, zapona: Ca., Col. idr., asseres ferreo unco praefixi L.; occ.
a) kavelj ali kavljat drog, s katerim so vlačili trupla usmrčenih hudodelcev po cestah: Suet., uncus impactus est fugitivo Ci., cadavera quoque trahens uncus Sen. ph.; od tod pren.: (sc. necessitati) nec severus uncus abest H., bene cum decusseris uncum Pr. kadar (če) si se rešil enega zla, če si se srečno izognil eni nevarnosti.
b) kavelj kot kirurško orodje: Cels.
c) pesn. sidro, starejše maček: has inter lacrimas legitur piger uncus herenis Val. Fl.

un-de, adv. (nam. *cunde, iz pron. debla; prim. ubi)

1. vprašalno odkod? (od kod?); krajevno v odvisnem vprašanju: Pl. idr., u. venis? H., u. deiectus est Cinna? Ci., u. domo? H., V. od kod doma?, u. et quo, Catius? H.; asindet.: u. quo venis? H.; s partitivnim gen. gentium: u. haec igitur gentium est? Pl.; v odvisnem vprašanju: ut mihi responderet, u. esset Ci., u. initium belli fieret, explorabant C., quaere, u. domo, quis, cuius fortunae H., u. domo quisque sit, quaere Sen. ph., qualis et unde genus (gr. acc.), quaeris Pr.; metaf. = ex quo, a quo, quocum idr.: Q., Ap., u. id scis? Ter., u. hos nōvī? O., u. ea est tibi? Pl. od kod jo imaš? = s čim si jo plačal?, u. iste amor tam improvisus? Ci., face, id ut paratum iam sit. Unde gentium? Pl., unde (zakaj) sit infamis, discite O.

2. relat. odkoder (od koder) (krajevno, v korelaciji): inde venit, unde mallem Ci., quam ibi, unde huc translata essent Ci., ut eo restituerentur, unde deiecti essent Ci., ut, unde abissent, eodem redirent Ci., Latobrigos infines suos, unde (= ex quibus) erant profecti, reverti iussit C.; metaf. (= a quo, ex quo, quo) idr.: Ter., L., Col., Iust. idr., qui eum necasset, unde ipse natus esset Ci., is, u. te audisse dicis Cu., u. quidque audisse dicant Pl., u. agger comportari posset, nihil erat reliquum C., non reliquit, u. (s čimer) afferretur N., infert deos Latio, genus unde Latinum V., Athenienses, unde (= a quibus) leges ortae Ci.; occ.
a) kot jur. t.t. unde petitur (o obtožencu): u. petitur aurum Ter., ego omnibus, u. petitur, hoc consilium dederim Ci., illi, u. peteretur, credendum esse Ca. ap. Gell.
b) kot publicistični izraz unde stat na čigar strani kdo ali kaj stoji, čigar stranki kdo pripada: u. stetisset, eo se victoria transferret Iust., ibi maiestatem regiam verti, u. Alexandri soror staret Iust.; pren.: eventus belli, ut aequus iudex, u. ius stabat, ei victoriam dedit L.

3. reduplicirano undeunde (pisano tudi ločeno unde unde) odkoder koli (od koder koli): Ap. idr., mercedem aut nummos undeunde extricat H., undeunde foret Cat.

unde-libet, adv. odkoderkoli (odkoder koli, od koder koli), odkodersibodi (odkoder si bodi), od (vse)povsod, od (z) vseh strani, (vse)povsod, (vse)povsodi, na vseh straneh (starejše odvsikod, odvsod): at istud quidem facile fuit undelibet invenire Corn., si totum aequale est, undelibet super fracturam debet incipere, priori adversa, deorsumque tendere Cels., si venturos undelibet equos aut aurigas quendam didicerint nuntiasse Amm.

undenkbar nepredstavljiv; undenkbar sein: das ist undenkbar tega si ni mogoče misliti

undermine [ʌndəmáin] prehodni glagol
(pod)minirati; spodkopati (voda), izdolbsti
figurativno spodkopati, oslabiti, uničiti

to undermine one's health spodkopati, uničiti si zdravje

understand^* [ʌndəstǽnd]

1. prehodni glagol
razumeti, umeti, pojmiti; razumeti se, spoznati se (how to nedoločnik kako...)
uvideti, spoznati, izkusiti; smatrati, misliti, predpostaviti, podrazumeti

2. neprehodni glagol
razumeti, imeti razum; biti informiran
zastarelo zvedeti, slišati

to understand about s.th. biti informiran o čem
to understand one another (each other) razumeti se med seboj (eden drugega), zlágati se, harmonirati
to understand business razumeti se na posle
he understands horses razume se, spozna se na konje
he can't understand a joke on ne razume šale
I understand from his manner vidim po njegovem vedenju
I understand he died last week zvedel sem (slišal sem, slišim), da je umrl pretekli teden
I understand that you spread these rumours slišim (slišal sem, pravijo), da vi širite te govorice
am I to understand that this sum is meant to cover all expenses? naj razumem (naj to pomeni), da naj ta vsota krije vse stroške?
do I (ali am I to) understand that you refuse? hočete s tem reči, da odklanjate?
it is an understood thing that... samo po sebi se razume, da...
that is understood to se razume samo po sebi
to give s.o. to understand dati komu razumeti
to make s.o. understand dati komu razumeti; razložiti komu
to make o.s. understood in French sporazume(va)ti se v francoščini, znati toliko francosko, da se sporazumemo (s kom)
it must be clearly understood that if you go, you go alone moramo si biti čisto na jasnem, da, če greste, greste sami
what did you understand him to say? kako ste razumeli njegove besede?

unerschwinglich nedosegljiv; predrag; das ist für X unerschwinglich X si tega ne more privoščiti

unghia f

1. anat. noht; krempelj:
sull'unghia takoj (plačilo v gotovini)
avere le unghie corte, lunghe imeti kratke, dolge nohte
avere le unghie lunghe pren. imeti dolge prste
difendersi coi denti e con le unghie pren. upirati se z vsemi štirimi, braniti se z vsemi sredstvi
essere carne e unghia (culo e camicia) pren. biti kot rit in srajca
mangiarsi, mordicchiarsi le unghie gristi si nohte
mettere fuori le unghie pren. pokazati kremplje

2.
unghie pl. pren. kremplji; roke:
avere, tenere qcn. sotto, tra le unghie pren. imeti koga v krempljih
cadere tra le unghia di qcn. priti komu v kremplje

3. pren. dlaka, malenkost

4. (poševno zaostreno) rezilo:
l'unghia dello scalpello rezilo dleta

5. žlebiček (na žepnem nožiču)

6. bot.
unghia cavallina lapuh (Ungulina fomentaria)

7. tisk rob platnic (pri trdo vezanih knjigah)

8. arhit. obločni kot

Ungnade, die, nenaklonjenost, nemilost; in Ungnade fallen priti/pasti v nemilost; in Ungnade sein biti v nemilosti; sich jemandes Ungnade zuziehen nakopati si nemilost (koga)

unguis -is, abl. -e, pesn. -ī, m (prim. skr. nakháḥ = gr. ὄνυξ [gen. ὄνυχος] = hr. nokat = sl. noht = lit. nãgas = got. nagls = stvnem. nagal = nem. Nagel; prim. še sl. in hr. noga, lit. nagà kopito)

1. noht (človeških prstov na roki in nogi): Pr., Petr., Plin. idr., ungues recidere Cu., ferro subsecare O., praesecare ali ponere H. (ob)rezati, cultello purgare H., sectis unguibus H. z obrezanimi (topimi) nohti, ungues rodere H. gristi (si) nohte (pri napornem razmišljanju), medium unguem ostendere Iuv. (iztegniti in) pokazati sredinec (znamenje najhujše zavrnitve (ker so imeli sredinec za nesramni prst)); preg.: de tenero ungui H. (po gr. ἐξ ἁπαλῶν ὀνύχων) „od (do) koncev prstov“, „od (do) nohtov“ = z dušo in telesom; ab imis unguibus ad verticem Ci. „od nog do glave“, „od glave do peta“; a rectā conscientiā traversum unguem non oportet discedere Ci. ep. ali te numquam ab illā ne transversum quidem unguem ut dicitur, recessisse H. „ne za prečen (počezen) noht (prst)“ = ne (niti) za las (podobno: si tu ex isto loco digitum transvorsum aut unguem latum excesseris Pl., non ungue latius digredi ali discedere Ap. in elipt.: nec transversum unguem, quod aiunt, a stilo Ci. ep.); homo, cuius pluris unguis, quam tu totus es Petr. čigar mezinec mi je ljubši kot ti ves; ad unguem, in unguem (gr. ἐς ὄνυχα, ἐπ' ὄνυχος) „do preizkušnje z nohtom“ = kar najnatančneje (izraz je vzet iz besednjaka kiparjev, ki so z nohtom preizkušali gladkost svojega dela): ad unguem materiem dolare Col., carmen decies castigare ad unguem H., omnis in unguem secto via limite quadret V., suturae in unguem committuntur Cels., uti crepidines … in unguem … coniungantur Vitr.; pren.: ad unguem factus homo H. človek uglajenega vedenja, fino olikan.

2. živalski parkelj, krempelj (starejše paznohet), taca, šapa (ungula je parkelj liho- in sodoprstih kopitarjev): H., O., Col., Plin., Mart. idr., leonis ungues V., praedam ex unguibus ales proiecit V.

3. metaf. (nohtu podobne reči)
a) noht = končina, rob, npr. rožnih listov: Plin.; lesenega dela pri trsu nad očesom: Col.
b) kavelj, kljuka: ferrei Col.
c) bela lisa v človeškem očesu: Cels.
d) neka školjka, morda morska nožnica: Varr.

unido združen, zvezan; enoten

unidos entre sí medsebojno zvezani
Reino Unido Velika Britanija

unir zediniti, združiti, zvezati, spojiti, sestaviti; (z)mešati; zautoriti

unir entre sí skupaj zvezati
unirse združiti se, zvezati se; zaceliti se
unirse a alg. pridružiti se komu
unirse en mantrimonio poročiti se

unire

A) v. tr. (pres. unisco)

1. spojiti, spajati

2. ekst. združiti, združevati:
un romanzo che unisce il fantastico al reale roman, ki združuje domišljijsko in stvarno
unire l'utile al dilettevole združevati koristno s prijetnim

3. ekst. družiti, združevati; vezati, povezovati:
unire in matrimonio poročiti

4. zvezati (s cesto, telefonom)

B) ➞ unirsi v. rifl. (pres. ci uniamo)

1. zvezati se:
unirsi in matrimonio poročiti se

2. združiti, združevati se (tudi ekst.):
proletari di tutto il mondo, unitevi! proletarci vseh dežel, združite se!

3. (armonizzarsi) biti skladen

C) ➞ unirsi v. rifl. (pres. mi unisco)

1. pridružiti se

2. ekst. biti združen:
in lei la bellezza si unisce all'intelligenza v njej sta združeni lepota in inteligenca

ūni-stirpis -e (ūnus in stirps) enodebeln: in longitudinem excrescunt abies, larix, palma, cupressus, ulmus et si qua unistirpia Plin.