Franja

Plōtīnus -ī, m (Πλωτῖνος) Plotín, filozof eklektik iz 3. stoletja po Kr., utemeljitelj novoplatonizma, avtor spisov, zbranih pod naslovom Enneades.

plov|ec¹ [ô] moški spol (-ca …) der Bims, der Bimsstein (žlindrin Hüttenbims)
beton iz plovca der Bimsbeton

pluma ženski spol pero; perje; peresna cev, tulec; pisalno pero, jekleno pero; figurativno stil; pisatelj; perorisba; ljudsko premoženje, bogastvo; domače prdec

pluma de acero, pluma metálica pisalno (jekleno, kovinsko) pero
pluma de ave ptičje pero
pluma de dibujo risalno pero
pluma estilográfica, pluma fuente nalivno pero
pluma Redis redis pero
pluma para redondilla pero za okroglo pisavo
buena pluma dober pisatelj
dibujo a pluma perorisba
como una pluma peresno lahek
de la mano y pluma lastnoročno napisan (podpisan)
dejar correr la pluma pisati brez premisleka
escribir al correr de la pluma (ali a vuela pluma) hitro pisati
hacer a pluma y a pelo spreten, za vse poraben biti; na mestu se odločiti
llevar la pluma a uno pisati po diktatu neke osebe
saber un poco de pluma imeti nekaj izobrazbe
tener pluma bogat biti
plumas de adorno okrasna (nakitna) peresa
sombrero de plumas klobuk s peresom
dejar las plumas vstati iz postelje
mudar las plumas goliti se (ptiči)
vestirse de plumas ajenas (o)krasiti se s tujim perjem

plūma -ae, f (morda iz *plus-mā, *plus-nā ali *plunk-sma, indoev. kor. *pleu- plavati, pluti [gl. pluō]; prim. lit. plùnksna pero, stvnem. fliogan = nem. fliegen, stvnem. flioga = nem. Fliege)

1. puh, mišja dlaka, mehko perje: Luc. fr., Varr., Lucr., Pr., Tib., O., H., L., Col., Sen. ph., Sen. tr., Ph., Sil. Stat. idr., animantes alias plumā, alias squamā videmus obductas Ci., plumae versicolores columbarum Ci., in modum plumae S. fr., in plumis delituisse Iovem O. kot labod, quem (sc. equum) pellis aenis in plumam (kakor gosto perje) squamis auro conserta tegebat V., dolium tenui plumā completum L., pluma adusta L., plumam amittere Plin. goliti se, mavsati se (o ptičih), avium plumae Sen. ph., Ap., plumae perdicum subalares Lamp.; meton. blazina: dormire in plumā Mart., Amyclaeā requiescere plumā Mart., pensilibus plumis vehi Iuv. v nosilnicah s pernatimi blazinami, fultum plumā versicolore caput Pr. blazina s pisano prevleko; pren.: nec me consules movent, qui ipsi plumā aut folio facilius moventur Ci. ep., pluma haud interest Pl. prav nič važno ni, vseeno je, quid ais, homo levior quam pluma Pl., si quid bene facias, levior plumā est gratia Pl., brachia molliora plumā Petr.

2. metaf.
a) (prvi) puh = prva ali „mlečna“ brada, „mah“: insperata tuae cum veniet pluma superbiae H.
b) luske na luskinastem oklepu: Stat.

pluō -ere, plūit in (star.) plūvit (iz *plovō [prim. plovebat Petr.]; indoev. baza *pleu̯- premikati se, teči, plavati, pluti; prim. skr. plávate (on) plove, plava, právate (on) skoči, hiti, gr. πλέ(Ƒ)ω s fut. πλεύσομαι plovem, πλόος plovba, plovstvo, πλωτός ploveč, plujoč, plavajoč, πλύνω perem, πλύμα pomije, πλύσις pranje, umivanje, πλυντήρ umivalec sl. plovem, plujem, pluti, sl. splav, starejše plav (= lat. ratis, linter), lit. pláuti izplakovati, poplakovati, plūdìs plavanje, stvnem. fliozan = nem. fliessen, got. flōdus = stvnem. fluot = nem. Flut plima; prim. lat. pluvius, plōrō)

1. (osebno) dežiti, deževati, dež da(ja)ti: deus, qui pluit Tert., Apollo nobis pluit, Mercurius vobis pluit Arn., non pluit caelum Arn., veniunt nubes ab extremo in medium et pluunt Aug., pluam super terram Vulg.; z acc.: et pluam cras hāc ipsā horā grandinem multam nimis Vulg., nubes pluant iustum Vulg., Dominus pluit super Sodomam et Gomorrham sulphur et ignem a Domino de caelo Vulg., saxis ferunt pluvisse caelum M.; z abl. (dežiti kaj, s čim): quaeris a me, cur deus dominus manna pluerit populo patrum? Ambr.; abs.: effigies, quae pluit Plin. ki je padla z neba.

2. klas. le brezos. pluit -ere, plūit (plūvit: Pl., L.) dežiti (deži), deževati (dežuje), dež iti (dež gre), dež padati (dež pada): Varr., Plin. idr., pluet hodie Pl., multum pluverat Pl., cum desierit pluere Ca., has Graeci stellas Hyadas vocitare suerunt a pluendo, ὕειν enim est pluere Ci., dum pluit V., aqua, quae pluendo (zaradi dežja) crevisset Ci., urceatim plovebat (vulg. = pluebat) Petr., dum pluit super frumentum Isid.; z acc.: sanguinem, terram pluvisse L., lapides pluere L.; z abl. (dežiti, deževati kaj, s čim): Aug., sanguine pluisse Ci., cretā, sanguine, terrā, lacte, lapidibus pluvisse L., lacte et sanguine pluisse Plin., carne pluisse Plin., cum pluit terrā, cum pluit cretā, cum pluit lapidibus (non ut grando appellari solet hoc nomine, sed omnino lapidibus) Aug., mannā pluiturus Aug.; pass.: totum istud spatium, quā pluitur et ningitur Ap.

3. metaf. obilno pasti (padati), vsuti (usuti), vsipati (usipati) se:
a) osebno: iam bellaria linea pluebant Stat.; z acc. = suti, vsuti (usuti), sipati, vsipati (usipati): fundae saxa pluunt Stat.
b) brezos.: tantum glandis pluit V.

plūs, plūris, pl. plūres, plūra, komp. k multus (iz *plēos, *plĕos; prim. skr. prāyaḥ več, gr. πλείων, πλεῖον, eol., dor. πλήων, homersko πλέων, πλέον, lezboško πλέες, kretsko πλιες; gl. plēnus)

I.

1. sg. plūs več, kot subst. n. večji del, večina, večina primerov, večinoma, povečini: tantum et plus etiam mihi deberet Ci., quod plus est Ci.; z gen. quantitatis: plus doloris capere C., plus virium habere N., Ci., uno (za enega) plus Tuscorum cecidisse in acie L., non plus habuit secum quam XXX de suis N. ne večje množice, ne več mož, plus facere quam pollicitus esset C.; v acc. adv.: plus dolere Ci., plus posse, valere Ci., C., videre plus quam semel Ci., ab urbe plus quam X dies aberat Ci., plus minus Hirt. približno, plus minusve quam … Pl., Ter., Q. več ali manj kot … ; pri imenih (nomina): perfidia plus quam (več kot, bolj kot) Punica L., confiteor eos plus quam parricidas esse Ci.; z abl. comparationis: plus nimio H. (več kot) preveč, preko vseh meja; pri števnikih večinoma brez quam: plus mille (več kot tisoč) capti L.; v gen. pretii: pluris (dražje) emere, pluris esse Ci. več vreden biti, več stati, pluris facere, putare, aestimare Ci. (idr.) višje (bolj) ceniti; redkeje v abl. pretii: plure vendunt Luc. fr., plure altero tanto Pl. fr., plure vēnit Ci. fr.

2. pl. plūrēs (m, f), plūra (redko plūria, n), toda gen. plūrium (naspr. pauci, aliqui, singuli, unus)
a) več njih, številnejši (s komparativnim pomenom): unus praedones plures cepit quam omnes antea Ci., primo XV milia, postea plures C.; subst.: quid plura (sc. dicam)? Ci. čemu (zakaj) (še) več besed? čemu (zakaj) (še) dalje govoriti o tem? kaj bi še dalje (še več) govoril? = na kratko, skratka = ne plura (sc. dicam) Plin., plures armati N. v večjem številu, številnejši, pluribus verbis persequi N. ali (samo) pluribus exsequi Ph. obširneje, displicuit pluribus N. večini; plures (naspr. pauciores, gr. οἱ ὀλίγοι = imenitniki, plemiči, bojarji) = drhal, množica: Pl.; evfem. (= gr. οἱ πλείονες) umrli, pokojniki: se ad plūrēs penetrare Pl. ali ad plures abire Petr. = umreti.
b) več (mnogo, veliko) njih, mnogi (če nasprotje ni izrecno omenjeno): plures vestrum Cu., plurium annorum indutiae L., plura castella pariter temptaverat C., pluribus praesentibus eam rem iactari nolebat Ci. —

II. superl. plūrimus 3 (tvorjen iz komp. plūs s superl. pripono -imus) največ, zelo veliko; zelo obilen (velik), premnog; pl. sprva adj.: qui optimam navem, plurimos nautas haberet Ci.; toda elativ: plurimi (premnogi) versūs Ci., plurimis verbis Ci. zelo (nadvse) obširno, quam plurimas serpentes colligi iubet N. kar največ, kolikor mogoče; potem subst. največ, zelo veliko njih, večina: huius sententiam plurimi sunt secuti N., nonnulla ab imperatore miles, plurima vero fortuna vindicat N., ut illi quam plurimi deberent S. Pri pesnikih v sg. (toda le pri kolekt.): plurima praeda Pl., (sc. bos) cui plurima cervix V. zelo obilen, zelo debel, quā plurimus erit (sc. fons) O. najobilneje (najbogateje) (pri)vre na dan, plurima quā silva est O. najgostejši, collis V. zelo velik, plurima lecta rosa est O. premnoge rože, per plurimum laborem H., plurima flammas Aetna vomit O. največi del (= večina) Etne, plurima luna Mart. polna luna; o osebah: in toto plurimus orbe legor O. široko po svetu, daleč po svetu, širom sveta, širom po svetu; toda plurimus in Iunonis honorem H. posebno vnet častilec Junone. Subst. plūrimum -ī, n zelo (prav) veliko, največ, največi del; z gen. quantitatis: in armis plurimum studii consumebat N., plurimum gravitatis Ci., virtutum Q., mali Sen. ph., plurimum quantum favoris Fl. (zelo) zelo veliko naklonjenosti; z gen. pretii pri glagolih čislanja (cenjenja): plurimi aliquem facere Ci., N., quod plurimi est Ci.; z abl. pretii pri glag. trgovanja oz. kupovanja: quam plurimo vendere, vēnire Ci. kar najdražje; adv. acc. sg. plūrimum

1. največ, zelo (prav) veliko, premnogo: ut te plurimum diligam Ci., cui plurimum credebat Cu., plurimum intererat Ci., ut plurimum tussiat Petr.

2. kvečjemu: diebus plurimum novem Plin., datur ad leniter molliendam alvum plurimum drachma una, modice IIII obolis Plin.

3. največ, večidel, večinoma, povečini, zvečine: plurimum Cypri vixit N., domum ire pergam; ibi plurimum est Ter.

Opomba: Star. superl. plīsimus ali plūsimus: plisima, plurima Fest., f[o]edesum foederum, plusima plurima, meliosem meliorem Varr.

pluta samostalnik
(material) ▸ parafaPoznavalec vina ne bo cenil vina le zato, ker je bilo zaprto s pluto, ampak predvsem zaradi kakovosti. ▸ A borok ismerője nem azért fogja nagyra értékelni a bort, mert parafával zárták le, hanem elsősorban a minősége miatt.
Hrast plutovec je za pluto mogoče prvič uporabiti šele po 25 do 30 letih. ▸ A parafatölgyet csak 25–30 év után lehet először parafakitermelésre használni.

plúta cork

rešilni pas iz plúte cork life jacket

plúta, plutovína liège moški spol

podplat iz plute semelle ženski spol de liège

plúta, plutovína corcho m

peta, (podplat) iz plute tacón m (plantilla f) de corcho
zamašek iz plute tapón de corcho
pas iz plute za plavanje corchos m pl de baño; corchos para nadar
rešilni telovnik iz plute chaleco m salvavidas (de corcho)

Plūtarchus -ī, m (Πλούταρχος) Plútarh, grški pisec, zgodovinar in filozof iz Hajroneje v Bojotiji, živel 46—120 po Kr.: Gell.

pluteus -ī, m ali (redkeje) pluteum -ī, n ogrodje, konstrukcija

1. kot voj. t.t.
a) zaklonska (zaščitna) streha, na(d)strešek, zaklon, zaslon(ilo), oblegovalna naprava, spletena iz vrbovih šib (vrbovic) in pokrita z mokrimi kožami, ki je branila oblegovalce in okopnike pred sovražnimi izstrelki; premikali so jo na treh kolesih: L., vineam pluteosque agere ad aliquem Pl., tectum plutei ac vinearum C.
b) nepremično branilo, branik, prsobran na zidovju, stolpih, nasipu: pluteosque vallo addere C., locus consaeptus cratibus pluteisque L., plutei viminei Amm.

2. razne podobne priprave
a) obstenski zaslon za blazinjakom v obednici: Mart.
b) naslonilo, naslonjalo ob klopi ali blazinjaku: Suet.; meton. blazinjak, počivalo v obednici: plutei fulcra Pr.
c) deska, na kateri leži mrtvec: Mart.
d) bralni podstavek: Pers.
e) obstenska polica, regal za sohe, knjige: Iuv.
f) vmesna doprsna stena med dvema stebroma, parapét, doprsni zid, zidec, balustrada: Vitr.

plutovin|a ženski spol (-e …) tehnika der Kork
izdelek iz plutovine das Korkerzeugnis

plutovina samostalnik
1. (skorja hrasta plutovca) ▸ parafa
Osemdeset odstotkov nabrane plutovine se najprej spremeni v zamaške. ▸ A begyűjtött parafa nyolcvan százalékából először dugó lesz.

2. (kot surovina ali izdelek) ▸ parafaZa zamaške je primerna le plutovina najboljše kakovosti. ▸ Dugók készítésére csak a legjobb minőségű parafa alkalmas.
Eno steno so obložili s plutovino. ▸ Az egyik falat parafával burkolták.

plutovína cork

rešilni pas iz plutovíne cork life jacket

ply¹ [plái] samostalnik
pregib, guba, debelina (blaga); vlakno (vrvi, niti)
figurativno nagib, nagnjenje, smer

to take a ply nagniti se kam, kreniti kam
three-ply vlakno iz treh niti

pobégniti (-em) perf.

1. fuggire, scappare, darsela a gambe, andarsene:
pobegniti od doma fuggire di casa

2.
pobegniti iz zapora evadere, scappare dalla prigione
pobegniti od vojakov disertare

3. pren. sfuggire, sottrarsi, evitare:
pobegniti dolžnosti sottrarsi al dovere

pobírati (-am) | pobráti (-bêrem)

A) imperf., perf.

1. raccogliere, cogliere; prendere, togliere:
pobirati krompir raccogliere le patate
pobrati s tal raccogliere da terra
pren. pobirati kostanj iz žerjavice togliere le castagne dal fuoco
pobirati kmetom živino prendere il bestiame ai contadini
pren. pobirati plodove svojega truda cogliere il frutto dei propri sforzi

2. raccogliere; fare incetta, raccolta; riscuotere:
pobirati papir fare raccolta della carta (straccia)
pobirati prostovoljne prispevke fare una colletta
pobirati davke riscuotere le tasse

3. pren. mietere, far deperire, uccidere, stroncare, distruggere, divorare:
epidemija, ki je pobrala tudi najkrepkejše ljudi un'epidemia che mietè anche i più forti
jetika jo pobira va deperendo per la tisi

4. žarg. (dosegati, doseči) conquistare:
pobirati uspeh za uspehom conquistare un successo dopo l'altro

5.
pobirati jo andare, camminare veloce, andarsene
pobrati jo andarsene, battersela

6. pog. (porabiti, zasesti) occupare:
omare poberejo preveč prostora gli armadi occupano troppo spazio

7. pren. (vzeti za moža, ženo) prendere:
zakaj bi morala pobrati prav njega? e perché dovrei prendere proprio lui?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
misliš, da denar na cesti pobiram credi che i soldi mi caschino dal cielo?
pren. pobirati drobtine raccogliere le briciole
pren. pobirati ostanke za drugim contentarsi dei rimasugli altrui
pren. pobirati samo smetano vivere come un pascià, passarsela bene
sonce pobira sneg il sole scioglie la neve
pren. pobirati svoje ude in kosti alzarsi a fatica
pren. taki možje se ne pobirajo za vsakim plotom di uomini così ce n'è ormai pochi
obrt. pobirati, pobrati petlje raccogliere le maglie
med. pobrati šive po operaciji togliere i punti dopo l'operazione
pren. če boš še tako pil, te bo kmalu hudič pobral se non la smetti di bere, creperai presto
pren. vse bo vrag pobral andrà tutto in malora
pren. gora je spet pobrala dvoje življenj la montagna ha mietuto due nuove vittime
umakni se, drugače boš še katero pobral togliti dai piedi, se no rischi di buscarle
pren. besede je pobral s tvojih ust le parole le ha sentite da te
pren. noč ga je pobrala sparì nella notte
pren. pobrati k vojakom arruolare
pren. pobrati melodijo ricordare la melodia
pren. pobrati rokavico raccogliere il guanto di sfida
pren. pobrati pete battersela, alzare i tacchi
pren. pobrati šila in kopita far fagotto e andarsene
pobirati klasje spigolare
pobirati kokone sbozzolare
pobirati kokone z vej sfrascare
pobirati prispevke questuare

B) pobírati se (-am se) | pobráti se (-bérem se) imperf., perf. refl.

1. alzarsi, rizzarsi

2. (oditi) andarsene, togliersi di torno

3. pog. riprendersi

pobrati¹ (pobêrem) pobirati

1. s tal ipd.: aufnehmen, aufheben, auflesen, aufklauben; kaj raztresenega: aufsammeln, einsammeln; hrošče, gosenice z rastline: absammeln, ablesen; zanke pri pletenju: aufnehmen; ptič, kura zrnje: picken, aufpicken

2. denar: kassieren, človek zase: einstreichen; davke, prispevke: eintreiben, erheben; na silo: mit Gewalt wegnehmen

3. pridelek: ernten, abernten

4. maščobo, olje s površine tekočine: abschöpfen, smetano: absahnen (tudi figurativno); dobiček: einheimsen
pobrati (velik) dobiček Reibach machen

5. koga, kaj holen gehen; avtostoparja: mitnehmen; figurativno kaj/koga slabega: aufgabeln, z ulice: von der Straße auflesen
|
pobrati jajca iz gnezda ein Nest ausnehmen
pobrati šila in kopita sich auf die Socken machen, seine Siebensachen packen, das Weite suchen
hudič ga/te naj pobere! der Teufel soll ihn/dich holen!, hol's der Geier!

pobrísati essuyer, donner un coup de torchon, enlever en essuyant

pobrisati jo (figurativno) s'esquiver, (s'en)fuir, gagner le large, montrer (ali tourner) les talons, lever le pied, déguerpir, (iz zapora) s'évader, familiarno décamper, détaler, se défiler, popularno se débiner, se barrer, se cavaler, se tirer, prendre ses jambes à son cou, se sauver à toutes jambes, faire la valise (ali la malle), prendre la poudre d'escampette, prendre la clef des champs, mettre les voiles; (skrivaj) filer