Franja

Umber -bra -brum úmbrijski, úmbrski: canis V., aper H., maritus O., porcus Cat., lacus (= Clitumnus) Pr., opes Stat., vilicus Mart.; subst.

1. Umber -brī, m
a) (sc. canis) umbrijski lovski pes: Sen. tr., Sil., Val. Fl., Umber haeret hians V.
b) Úmbrijec, Úmber: Fest., P. F.; nav. pl. Umbrī -ōrum, m α) Úmbrijci, Úmbri, preb. Umbrije, staro italsko pleme: L., Plin., Plin. iun. β) Umbrī (umbrī) úmbri, mešanci med muflonom in ovco: Plin.

2. Umbra -ae, f Úmbrijka, Úmbra; v besedni igri z umbra: quasi flagitator astat usque ad ostium, nec mi umbra hic usquamst, nisi si in puteo quaepiamst. TR. Quid? Sarsinatis ecquast? si Umbram non habes Pl. (Mostell. 768—770). — Od tod subst. Umbria -ae, f Úmbrija, dežela Umbrijcev med Etrurijo in Jadranskim morjem: Varr., Ci., L., Pr., Plin. idr., imenovana tudi Umbria terra: Gell.; adj. Umbricus 3 úmbrijski, úmbriški: creta Plin.

umbesinnen^*: sich umbesinnen premisliti si

umbinden^*1 privezati (sich si); ein Buch: prevezati

uméven inteligible; comprensible; fácil de comprender

to je samo ob sebi umevno eso se entiende por sí mismo; claro está, claro (que sí); eso se sobreentiende; fam eso cae de su peso
samo po sebi je umevno, da ... queda entendido que...

umgehen^*1 hoditi/iti okoli, narediti ovinek; krožiti; Geister: strašiti; eine Krankheit usw.: širiti se; umgehen mit (handhaben) ravnati; mit Gedanken: ukvarjati se z; mit jemandem: družiti se; sage mir, mit wem du umgehst, und ich sage dir, wer du bist povej mi, s kom se družiš, in povem ti, kdo si

umhängen¹ preobesiti; sich umhängen obesiti si čez ramo

umhinkönnen^*: ich kann nicht umhin ... ne morem si kaj, da ne bi ..., moram ...

umíriti (-ím) | umírjati (-am)

A) perf., imperf. calmare, placare, chetare, rabbonire; domare, frenare:
umiriti dihanje calmare il respiro
umiriti jezo placare la rabbia
umiriti splašeno žival calmare l'animale imbizzarrito

B) umíriti se (-ím se) | umírjati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. calmarsi, rabbonirsi, abbonacciarsi:
morje se umirja il mare si abbonaccia, si sta calmando

2. ekst. stabilizzarsi:
cene so se končno umirile i prezzi si sono finalmente stabilizzati

3. placarsi; diminuire:
veter se umirja il vento si sta placando

umi|ti (-jem) umivati waschen (se sich)
površno/na hitro se umiti Katzenwäsche machen
umiti si roke sich die Hände waschen, figurativno seine Hände in Unschuld waschen
roka roko umiva figurativno eine Hand wäscht die andere
ki se ne umiva rad wasserscheu

umíti umívati to wash; pesniško to lave; (rano) to bathe

umíti, umívati si glavo (lase) to shampoo, to have a shampoo, to wash one's hair
umíti, umívati si roke to wash one's hands
umíti, umívati se to wash (oneself), to have a wash, to do (ali to perform) one's ablution
umíti, umívati si roké nad čim (figurativno) to wash one's hands of something (nad to zadevo of this affair)
roka roko umiva (figurativno) one good turn deserves another, scratch my back and I'll scratch yours

umíti (umíjem) | umívati (-am)

A) perf., imperf. lavare:
umiti glavo, roke lavare le mani, la testa
umiti avtomobil lavare l'automobile
pren. umiti komu glavo dare una lavata di capo a qcn.
pren. roka roko umije una mano lava l'altra

B) umíti se (umíjem se) | umívati se (-am se) perf., imperf. refl. lavarsi; rinfrescarsi; pren.
umiti, umivati si roke lavarsi, lavarsene le mani (come Pilato)

umiva|ti (-m) umiti (langsam, immer wieder) waschen
umivati s toplo vodo warm waschen
umivati si roke/lase sich die Hände/Haare waschen
figurativno umivati si roke die Hände in Unschuld waschen

umí(va)ti laver

umi(va)ti se se laver
umi(va)ti si roke (noge, po obrazu) se laver les mains (les pieds, la figure)
umi(va)ti si roke (figurativno) se laver les mains de quelque chose, décliner toute responsabilité
roka roko umije (figurativno) une main lave l'autre

umí(va)ti lavar

umi(va)ti se lavarse
umi(va)ti si roke (v nedolžnosti) lavarse las manos
roka roko umiva una mano con otro se lava

umlegen¹ zvračati, zvrniti, einen Baum: posekati; položiti; um die Schultern: ogrniti; eine Halskette usw.: nadeti (sich si); eine Leitung: preložiti; einen Schalter: preklopiti; ein Ferngespräch: prevezati; Kranke: premestiti; einen Termin: prestaviti; Grundstücke: arondirati; Kosten: razdeliti, prevaliti, Kosten auf jemanden: prevaliti na, zaračunati (komu); figurativ einen Menschen: pihniti, počiti (ubiti); eine Frau: podreti, položiti

ummachen ogrniti (sich si)

um-quam in un-quam, adv. (un, um je acc. sg. n. k deblu adv. ubi; quam spada k pron. quis) kdaj, sploh kdaj. Enako kot quisquam se večinoma uporablja v nikalnih stavkih, sl. = nikdar, nikoli: Pl., Ter., Enn. ap. Non., Pr. idr., nemo umquam te placavit inimicus Ci., ita sum afflictus ut nemo u. Ci. kakor nikdar nihče, nullum u. mihi tantum dolorem inuretis Ci., neque quaeri u. iussisset Ci., non umquam V. nikoli, quantus non u. antea L., raro unquam Q. redkokdaj, ecquis u. reus sic accusatus est? Ci.; v kondicionalnih stavkih = kdaj: Pl., Ter. idr., si u. in dicendo fuimus aliquid Ci. ep.; pleonast.: si quando unquam … meminerint L.; redkeje se uporablja v trdilnih stavkih: Pl., Plin., Q. idr., reliquis praestet omnibus, qui u. orationes attigerunt Ci., tyrannus quam qui u. saevissimus L.

umtun^* etwas ogrniti (sich si); sich umtun ozreti se, poskrbeti za; sich umtun nach poiskati

umwerfen^* prevrniti, prekucniti; figurativ spraviti s tira; sich umwerfen ogrniti si

uno, un

A) agg. (f una)

1. eden, en, ena:
la raccolta di novelle Le mille e una notte zbirka povesti Tisoč in ena noč
in, fra un attimo, un baleno, un minuto v trenutku, takoj, na mah

2. ekst. en sam:
non ho un soldo in tasca brez ficka sem
a un modo, d'un modo enako, na enak način
a un tempo istočasno, hkrati
a una voce enoglasno, skladno

3. ekst. knjižno en, nedeljen, strnjen, združen:
la Repubblica, una e indipendente združena in neodvisna republika

4. (število) eden:
il numero uno è dispari število eden je liho
numero uno pren. številka ena, najboljši, največji:
un farabutto numero uno lopov številka ena
nemico pubblico numero uno največji sovražnik države

B) m (f una) (število) eden:
è l'una ura je ena
uno in matematica šol. enka, enojka v računstvu
a uno a uno (uno alla volta) eden po eden
uno che sia uno niti eden
uno per tutti, tutti per uno vsi za enega, eden za vse!
essere uno dei tanti pren. biti eden od mnogih
marciare in fila per uno korakati v gosjem redu

C) art. indeterm. (f una)

1. neki, neka:
prestami un libro posodi mi knjigo

2. (za izražanje enakosti, podobnosti)
questa casa è una stalla ta hiša je pravi hlev

3. (za izražanje posameznika iz istega razreda, vrste)
ma è un bambino! saj je vendar otrok!

4. pleon. približno:
starò fuori un dieci minuti kakih deset minut me ne bo

Č) pron. (f una; m pl. uni)

1. nekdo:
c'è uno che ti cerca nekdo te išče

2. kdor (v brezosebni rabi):
uno che ha soldi si può permettere tutto kdor ima denar, si lahko vse privošči

3. ( v zvezi z 'altro') ta, eden:
l'uno o l'altro ta ali oni
l'uno dopo l'altro drug za drugim
l'un l'altro drug drugega
si aiutano l'un l'altro drug drugemu pomagata

4. eden, katerikoli:
ci sono delle riviste sul tavolo, passamene una na mizi so revije, daj mi eno
combinarne una zagosti jo
raccontarne una povedati zgodbico, novico