Franja

Zadetki iskanja

  • sand2 [sænd] prehodni glagol
    posuti, zasuti s peskom, zakopati v pesek; pokriti, brusiti s peskom
    trgovina (goljufivo, sleparsko) primešati pesek, mešati s peskom (za otežitev); pustiti nasesti (ladjo) na sipini

    to sand up pustiti zasuti (se) s peskom
  • sand-bar [sǽndba:] samostalnik
    podolgovata peščena plitvina pri vhodu v luko ali na ustju reke
  • sand-bed [sǽndbed] samostalnik
    pesek, v katerega teče, se izliva staljeno železo iz peči; plast peska
  • sand-crack [sǽndkræk] samostalnik
    veterina poškodba (rana) na konjskem kopitu od hoje po vročem pesku; razpoka v opeki pred žganjem
  • Sandguß, Sandguss, der, Technik litje v pesek
  • sandman množina sandmen [sǽndmən] samostalnik
    škrat v otroških zgodbah, ki otrokom siplje pesek v oči, da se jih loti spanec
    sleng smetar
  • sandwich-boat [sǽn(d)widžbout] samostalnik
    čoln, ki je v tekmi zadnji v prvi skupini, a prvi v drugi skupini čolnov
  • sàndžak m (t. sandžak) zgod.
    1. sandžak, upravna enota v sultanski Turčiji, predstojnik take enote
    2. Novopazarski Sandžak
  • sàndžak-àlājbeg m dostojanstvenik v sandžaku
  • sandžàkāt -áta m zgod. upravna enota v sultanski Turčiji
  • sàndžije sȁndžījā ž mn. (t. sandžy) med. zbadanje v rebrih
  • sanguificare

    A) v. tr. (pres. sanguifico) pretvoriti, pretvarjati v kri

    B) ➞ sanguificarsi v. rifl. (pres. si sanguifica) pretvoriti, pretvarjati se v kri
  • sanguification [sæŋgwifikéišən] samostalnik
    nastajanje krvi, spreminjanje hrane v kri
  • sans-culotte [sɑ̃külɔt] masculin ime za revolucionarje v dobi konventa v francoski revoluciji (1789)
  • sans-parti [sɑ̃parti] masculin, invariable oseba, ki ni včlanjena v nobeni stranki
  • sānus 3, adv. (prim. umbr. abl. pl. sanes = lat. sanis)

    1. zdrav (naspr. aeger): PL., CA., VARR., CELS., GELL., AUG., cum sanae parti corporis scalpellum adhibetur CI., sanum facere aliquem CI. ozdraviti, si eo medicamento sanus factus est CI., vulnera ad sanum nunc coiere mea PR. so zaceljene, si te populus sanum recteque valentem dictitet H.; komp. sanior PL.; superl. sanissimus CELS.

    2. metaf.
    a) zdrav = v dobrem stanju se nahajajoč, ne(p)okvarjen, ne(p)oškodovan: sana et salva res publica CI. EP., civitas L., (sc. armamenta navis) salva et sana sunt PL., res sana (naspr. res aegra) SEN. PH., vox Q. brez prirojenih napak, ego sanus ab illis (sc. vitiis) H. še čist (prost); pesn.: aëra non sanum (nam. salubrem) motumque cadavere sentit LUCAN.
    b) duševno zdrav, zdravo pamet imajoč (zdrave pameti, pri zdravi pameti), zdravorazumski, pameten, razumen, razboren, preudaren, bister, razborit, bistroumen (naspr. insanus, insaniens, ineptus, demens): PL., TER., N., AUCT. B. ALX. idr., homo CI., homines SUET. ljudje zdravega = pravega okusa (naspr. inepti), eos sanos intellegi necesse est, quorum mens motu quasi morbo perturbata nullo sit: qui contra affecti sunt, hos insanos appellari necesse est CI., ad sanos abeat tutela propinquos H., pro sano loqui PL. ali facere C. kakor pameten človek, pametno, si possem, sanior essem O., qui sanior, ac si ... H., quisquam sanissimus tam certe putat CI., sana mens L., O., gladium sanā mente depositum si repetat insaniens CI., mens sana in corpore sano IUV., sanus sensūs CI., V.; z adv.: bene sanus čisto (prav, zelo) zdrave pameti, čisto (prav, zelo) pameten: rem publicam capessere hominem bene sanum non oportere CI., bene sanus ac non incautus H., mentis bene sanae H. zelo razsoden mož, praecipue sanus H.; naspr. male sanus ne prav pri zdravi pameti, ne prave pameti, ne prav pameten, maloumen, slaboumen, nepreudaren, omamljen, omračenega uma: CI., O., SEN. PH. idr., male sani poëtae H. na pol besni, blazno navdušeni, v navdušeni blaznosti, v blaznem zanosu, male sana Dido V. omračenega uma; z gen.: satin tu's (= tu es) sanus mentis aut animi tui? PL.
    c) (o govoru) trezen, preudaren, pameten, razboren, preprost, nezavit, (o govorniku) trezen, preudaren = trezne (preudarne) besede izbirajoč, trezen (preudaren, izbran) jezik imajoč: genus dicendi, sani oratores CI., Rhodii (sc. oratores) saniores CI. Adv. sānē

    1. pametno, razumno: amare PL., sane sapio et sentio PL. popolnoma pri zdravi pameti in pri zavesti sem, non ego sanius bacchabor Edonis H.

    2. metaf.
    a) (potrjujoč) res, zares, v resnici, resnično, (za)gotovo: GELL. idr., excogitat sane acute, quod decernat CI., sane vellem CI., quod petis id sane est invisum ... H.; uvajajoč stavke: et sane Gracchis haud moderatus animus fuit S. in res ...; od tod occ. (v odgovorih) da, seveda, kajpada, kajpak, se razume, vsekakor, kakopak: sane TER., sane pol TER., sane herc(u)le KOM., CORN., sane et libenter quidem CI.
    b) (v koncesivnem pomenu s cj.) naj le, kar se mene tiče, kar mene zadeva, zaradi (zavoljo, zastran) mene: CU., Q. idr., sit hoc sane leve CI., sint falsa sane CI., sed sane fuerit regni paratio plebi sua restituere S., sint sane ... liberales S., rustica sim sane, dum non oblita pudoris O.; z ind.: hoc sane frequentissimum est Q.; occ. (pri imper.) le, naj: PL., TER. idr., negato tum sane, si voles CI., dilue sane hoc crimen CI., age sane L. hajdi!, le!
    c) (stopnjujoč) povsem, popolnoma, docela, dočista, čisto, prav: bene sane ali sane bene TER., CI., sapienter sane PL., sane commode PL., recte sane TER., homo sane locuples CI., res sane difficilis CI., Messana ab his rebus sane vacua CI., haud sane TER., S., CU. ne posebno, ne ravno, haud sane diu esset, cum ... PL. ne prav (ravno) davno tega, haud erat sane, quod ... CI. ne bi bilo ravno vzroka (razloga), agellus non sane maior iugero uno VARR., non sane credere H., nihil sane CI. prav nič, čisto nič. Posebna zveza sānē quam ali sānēquam silno, zelo: conclusa quidem est a te tam magna lex sane quam brevi CI., sane quam ... graviter molesteque tuli SULPICIUS IN CI. EP.
  • sȁobrazan -zna -o priravnan, v skladu: to je -o njegovim zahtjevima; -o vojničkim propisima
  • saponiēre m

    1. milar, delavec v milarni

    2. proizvajalec mila, trgovec z milom
  • saponification [saponifikasjɔ̃] féminin izdelovanje mila; pretvorba v milo
  • saponifier [sapɔnifje] verbe transitif spremeniti v milo