Franja

plancher¹ [plɑ̃še] masculin pòd, tla (v sobi); technique oder

plancher en mosaïque, en parquet, en planches mozaičen pòd, pòd iz parketa, iz desk
plancher roulant premični oder
plancher des vaches (figuré, familier) trdna, kopna zemlja, tla
prix masculin plancher najnižja cena
débarrasser le plancher (familier) oditi, iti ven, biti odgnan, spoden
mettre, poser le plancher položiti pòd

plangō -ere, planxī, planctum (indoev. kor. *plāg-, *plēg- (*plĕg-), *plāk- (*plăk-) biti, tolči, udarjati; prim. gr. πλάζω udarjam, bijem, tolčem [iz *πλαγγi̯ω], fut. πλάγξω, aor. pass. ἐπλάγχϑην, πλήσσω [iz *πλάκi̯ω], πλήγνῡμι udarjam, bijem, tolčem, πληγή = dor. πλαγά udar(ec), πλῆκτρον plektron (= tŕzalica), lat. plāga, plēctere, du-plex [= gr. δίπλαξ], sl. plakati po prsih se biti, jokati, tarnati, lit. plakù, plàkti tepem, tolčem, bijem, udarjam, got. flōkan biti se, žalovati, stvnem. fluoh, fluohhōn = nem. Fluch kletev, fluchen preklinjati, stvnem. flagarōn leteti naokrog, nem. flaga nenaden napad)

1. biti, tolči, udariti (udarjati): Petr. idr., plangebant aliae proceris tympana palmis Cat., fluctus plangentes saxa Lucr., moriens plangit humum O., plangit moribundus vertice terram O., quanto planguntur litora fluctu O., litora plangunt (sc. austri et imber) V.; abs.: en quantum resonat plangentibus alis armiger ad pastus rediens Iovis! Sil.; med.: utque suum laqueis, quos callidus abdidit auceps, crus ubi commisit volucris sensitque teneri, plangitur O. udarja (tolče, maha) s krili.

2. poseb. biti (tolči) se (po prsih, rokah, stegnih, kolku itd.) v znak žalovanja = žalovati: caput feriebas, femina plangebas Ci. fr., agmina plangentia V., precor, ut plangas pectora Pr., abscissa planxi mea pectora veste O., pectora palmis plangere O., planxit … suos furibunda lacertos O., femur O., planxerunt Dryades: plangentibus adsonat Echo O., lamentari et plangere Suet., quas neque lugeri neque plangi fas est T., plangebant ubera Ap., gemitus plangentium Iust.; med.: dum … volunt plangi, per bracchia mota levatae aere pendebant O., scissaeque capillos planguntur matres Calydonides Eueninae O.

3. trans. plangere aliquem (aliquid) hrupno, glasno žalovati, tarnati za kom (čim), objokovati koga (kaj): damna Stat., Memphiten bovem (= Apim) Tib.

Opomba: Fut. po 2. konjugaciji plangebitis: Vulg., It.; plangebunt: It.

planíti assaillir, fondre sur, se lancer sur, s'élancer sur, se précipiter sur, foncer sur, se jeter sur, se ruer sur, faire irruption dans

planiti na koga se ruer (ali fondre) sur quelqu'un, s'élancer sur quelqu'un
planiti za kom se précipiter sur les pas (ali à la suite) de quelqu'un
planiti kvišku sursauter, familiarno sauter, s'élancer
planiti v napad se lancer (ali se ruer) à l'attaque
planiti na nasprotnika se jeter sur l'adversaire
planiti v objem koga se jeter dans les bras de quelqu'un
planiti za nekom se lancer à la poursuite de quelqu'un
planiti na pomoč komu voler au secours de quelqu'un
planiti iz postelje sauter du lit
planiti s sedeža se lever d'un bond, bondir de son siège
planiti ven se précipiter dehors, sortir précipitamment
planiti v sobo faire irruption dans la chambre
planiti iz spanja se réveiller en sursaut
skobec plane na svoj plen l'épervier fond sur sa proie

planíti (-em) perf.

1. precipitarsi, avventarsi, piombare, scattare, sussultare, erompere, prorompere; sobbalzare; saltare su:
planiti v sobo precipitarsi nella stanza
planiti pokonci saltare, balzare in piedi
solze so ji planile iz oči dai suoi occhi sgorgarono le lacrime
tega nisem jaz naredil, je planil questo non l'ho fatto io, rimbeccò prontamente
ob žalitvi je planil al sentire l'offesa montò in collera

2. pren.
planiti v jok, v smeh scoppiare a piangere, a ridere; prorompere in lacrime, in una risata

3. (napasti) assaltare, attaccare

4. (ogenj) avvampare; pren.
rdečica ji je planila v obraz avvampò nel viso di rossore

5. investire:
vanj je planil veter fu investito da una raffica di vento

6. gettarsi:
planiti po plenu gettarsi sul bottino
planila mu je okrog vratu gli si gettò al collo

planíti precipitarse; dar un respingo

kvišku planiti sobresaltarse; (s sedeža) levantarse de pronto
planiti iz spanja despertar(se) sobresaltado

planta¹ -ae, f (iz nekega indoev. kor. *plāt- (*plăt-), *plēt(h)- (*plĕt(h)-), plōt širok, raven, plosk, ploščat; prim. skr. práthati razprostira, razširja, práthatē razširja se, razprostira (razteza) se, gr. πλατύς plosk, ploščat, širok, πλάτος širokost, lat. plautus (Plautus, Plotus) ploskonog, lit. platùs širok, sl. pleče, pleča, stvnem. flado darilni kolač, nem. Fladen palačinka, pita) (živi) podplat, stopalo (z gen. pedis in brez njega): Cat., C., Plin., Sen. ph., Sil., Lucan., Stat., mea uxorcula … institit plantam quasi luca bos Pl., plantas convestiti honestas Luc., hunc (sc. Eridanum) Orionis sub laeva cernere planta serpentem poteris Ci. poet., ut … pedum primis infans vestigia plantis institerat V., glacies secat teneras plantas V., inde puellaris nacta est vestigia plantae O., celeri planta lustrate vagi Sen. tr., planta palmae, digiti digitis … respondent Cels., huc facili gressu teneras advertite plantas Col., intentā plantā Val. Fl. z urnim korakom, urnih korakov, cunctatis extremo in limine plantis Val. Fl., prima stringit vestigia planta praegressae calcis Sil., mihi summa licet contingere sidera plantis Pr. največjo srečo uživati; preg.: (sutorem) supra plantam (= crepidam) ascendere vetuit Val. Max. čevljarju je prepovedal iti preko kopita = čevljarju je ukazal ostati pri kopitu (prim. „Le čevlje sodi naj kopitar!“ Prešeren), supra plantam, ut dicitur, evagatus Amm. ni ostal pri kopitu.

planta² -ae, f (morda sor. s planta1; domnevno iz *plantāre „zemljo (po)ravnati“ (preden se sadi ali seje) ali „s stopali pohoditi zemljo okoli sadik“; prim. stvnem. pflanza, nem. Pflanze, ang. plant) sadika, sadež, sajeníca, cepíč, cepíka, potikáča, potáknjenec, presajênec, presajênka, mladika, poganjek, pri trti rozga: Ci., Varr., Plin., Sen. ph., Q., Iuv., Icti. idr., herbae Sabinae plantas tres Ca., malleoli plantae sarmenta viviradices propagines Ci., feraces plantae immituntur V., hic plantas tenero abscindens de corpore matrum deposuit sulcis V., neve … summa defringe ex arbore plantas V., plantam deponere in hortis O., plantae sinapis Col., apium possis plantis serere nec minus semine Col., melius … truncis quam plantis olivetum constituitur Col., ubi prorepserint plantae Col., aut … semine proveniunt aut plantis radicis Plin., plantas e seminario transferre Plin., non convalescit planta, quae saepe transfertur Sen. ph.

plantilla ženski spol notranji podplat, vložek (podplat); naris; šablona; razvrstilnica po činih; prazno bahanje

plantilla de corcho podplat iz plutovine

plast¹ ženski spol (-i …) die Schicht (barvna Farbschicht, drenažna Drainschicht, filtrirna Filterschicht, gramozna filtrirna Kiesfilterschicht, izolacijska Dämmschicht, biologija klična Keimschicht, kožna Hautschicht, krovna Deckschicht, kulturna Kulturschicht, mejna Grenzschicht, ničelna Nullschicht, obrabna Verschleißschicht, ozonska Ozonschicht, kamninska Gesteinsschicht, gline Tonschicht, humusa Humusschicht, laka Lackschicht, ledu Eisschicht, lepila Klebstoffschicht, maščobe Fettschicht, maziva Schmierschicht, oblakov Wolkenschicht, peska Sandschicht, prahu Staubschicht, sala Speckschicht, snega Schneeschicht, tal Bodenschicht, umazanije Schmutzschicht, zemlje Erdschicht, preperela geografija Verwitterungsschicht, prizemna Grundschicht, rožena Hornschicht, talna Bodenschicht, varovalna Schutzschicht, Schonschicht, vezna Bindeschicht, Haftschicht, vmesna Zwischenschicht, vmesna ločilna Trennschicht, vrtinčasta Wirbelschicht, zaporna/zavorna Sperrschicht, zemeljska Erdschicht, zračna Luftschicht); pri zlaganju ipd.: (sloj) die Lage (vezna Bindelage); olja, maščobe na tekočini, cesti: der Film (olja Ölfilm, maščobe der Fettfilm, mazalnega olja Schmierölfilm); plasti kože: die -haut (gornja Oberhaut, podkožna Unterhaut)
agronomija in vrtnarstvo gornja plast zemlje die Krume
rudarstvo rudna plast das Flöz
gradbeništvo, arhitektura spodnja plast das Bett
(filtrirna Filterbett), nosilna: der Koffer
vmesna plast die Zwischenschicht, Zwischenlage, (nasutje) der Tampon
vodonosna plast der Wasserträger, der Wasserstauer
gradbeništvo, arhitektura vrhnja plast die Decke
(iz betona Betondecke, bitumenska Teerdecke), die Abdeckung, Deckung, der Belag, die Haut (strešna Dachdeckung, Dachhaut)
vrhnja plast ceste der Straßenbelag, Gehbelag, die Oberschicht
po plasteh schichtweise, lagenweise, auftragsweise
geografija pokrajina, oblikovana po geoloških plasteh die Schichtstufenlandschaft
geologija skladovnica plasti die Schichtenfolge
struktura plasti der Schichtverband
rudarstvo meja med dvema plastema der Grenzhorizont
ležati v plasteh sich lagern
v plasteh lagerförmig
zložiti v plasti in Lagen schichten, aufschichten

plastelin samostalnik
(gnetljiva snov) ▸ gyurma, plasztilin

plastēs -ae, m (gr. πλάστης) upodablj(ev)alec, upodabljavec, upodobitelj, upodabljač, oblikovalec, modeler iz gline in drugih materialov, kipar, podobar: nec plastes quemadmodum Myron seu Polyclitus, sed rationis plasticae non ignarus Vitr., hoc idem evenisse grammaticis plastis pictoribus scalptoribus quisquis temporum institerit notis reperiet Vell., velut plastes (lončar) conculcans humum Vulg., verum ut ad plastas convertar Petr., propter hunc plastae appellati Plin., plastae laudatissimi fuere Damophilus et Gorgasus Plin.

plastik|a¹ ženski spol (-e …) (umetna snov) der Kunststoff, das Plastik, der Plast
iz plastike Plastik-, Kunststoff-

plašč¹ moški spol (-a …) der Mantel (dežni Regenmantel, kopalni Bademantel, krznen Pelzmantel, nepremočljiv Ölmantel, iz frotirja Frottiermantel, iz gabardena Gabardinemantel, iz nerca Nerzmantel, iz perzijskega krzna Persianermantel, s kapuco Kapuzenmantel, molilni Gebetsmantel, poletni Sommermantel, pomladanski Frühjahrsmantel, prehodni Übergangsmantel, škofovski Bischofsmantel, škrlatni Purpurmantel, usnjen Ledermantel, zimski Wintermantel)
kratek plašč der Stutzer
ravno krojen plašč der Hänger
(zagrinjalo) der Deckmantel
religija mašni plašč das [Meßgewand] Messgewand
obešalnik/kljuka za plašč der Mantelhaken
… plašča Mantel-
(rob der Mantelrand, ovratnik der Mantelkragen)
blago za plašč der Mantelstoff
pomagati obleči plašč (jemandem) in den Mantel helfen
obračati plašč po vetru figurativno sein Mäntelchen in den Wind hängen; den Mantel nach dem Wind drehen
človek, ki obrača plašč po vetru der Wendehals, der Gesinnungakrobat
figurativno pod plaščem unter dem Deckmantel …
pod plaščem noči unter dem Mantel der Nacht
zagrniti s plaščem usmiljenja mit dem Mantel der Barmherzigkeit bedecken

plašč samostalnik
1. (oblačilo) ▸ kabát, palástPrevidno si je slekla plašč in ga naravnala na obešalnik. ▸ Óvatosan levette és a fogasra igazította a kabátját.
Delajo v belih delovnih plaščih. ▸ Fehér munkaköpenyben dolgoznak.
Povezane iztočnice: dežni plašč

2. (prekrivna plast) ▸ köpenyMilo ima visoko pH vrednost, ki načenja zaščitni kislinski plašč na koži. ▸ A szappan magas pH-értékkel rendelkezik, amely kikezdi a bőr savköpenyét.Korito tenko premažemo z raztopljenim kravjekom, tako se bo hitreje obdalo s plaščem iz alg in mahu. ▸ Vékonyan kenje be a vályút feloldott tehéntrágyával, hogy gyorsabban bevonja az alga- és moharéteg.Peč obdaja jeklen plašč. ▸ A kemencét acélköpeny borítja.
Povezane iztočnice: zaščitni plašč, fasadni plašč, varovalni plašč

3. (pri kolesu) ▸ abroncsČe je plašč gume izrabljen, ga zamenjajte. ▸ Ha a gumiabroncs kopott, cserélje le.
Ko sedemo na kolo, se smeta plašča le malo podati. ▸ Amikor felülünk a kerékpárra, az abroncsoknak csak egy kicsit szabad ellaposodniuk.
Vsem svetujem, da preverijo zračnice in plašče ter zavorni in pogonski mehanizem. ▸ Mindenkinek azt tanácsolom, hogy ellenőrizze a belsőket és a gumiabroncsokat, valamint a fékeket és a meghajtásokat.
Povezane iztočnice: avtomobilski plašč

4. geometrija (ploskev) ▸ palástPravokotnik, ki ima stranici dolgi 18 cm in 8 cm, je plašč valja. ▸ A 18 és 8 cm hosszú oldalú négyszög a henger palástja.
5. (o krinki) ▸ lepelLe nekajkrat na leto mirni in tihi Norvežani odvržejo plašč severnjaške zadržanosti. ▸ A nyugodt és csendes norvégok évente csak néhányszor dobják le magukról az északi visszafogottság leplét.Jasno je, da se vsa manipulacija okrog orožja skriva pod plaščem embarga. ▸ Világos, hogy a teljes fegyvermanipuláció az embargó leple alatt rejtőzik.
Izvor Majev je še vedno odet v plašč skrivnosti. ▸ A maják eredetét még mindig a titok leple lengi be.
Izvajali so narodno politiko pod plaščem ideologije liberalizma in razsvetljenstva. ▸ A nemzetpolitikát a liberalizmus és a felvilágosodás leple alatt alakították ki.

6. (o zavetju) ▸ lepelNeznani cenzor je še vedno varno zavit v plašč anonimnosti. ▸ Az ismeretlen cenzor még mindig a névtelenség leple mögött rejtőzik.Lahko se zavijete v dušeč plašč samopomilovanja. ▸ Az önsajnálat fojtogató köpenyébe burkolózhat.
Že naše babice so vedele, da ima noč svojo moč, in so določene stvari najraje počele pod plaščem noči. ▸ Már nagyanyáink is tudták, hogy az éjszakának hatalma van, és voltak bizonyos dolgok, amelyeket a legszívesebben az éjszaka leple alatt tettek.
Pomlad je razgrnila svoj mehki zeleni plašč čez hribe in doline. ▸ A tavasz felfedte lágy zöld leplét a dombokon és a völgyekben.

7. geologija (plast v notranjosti planeta) ▸ földköpeny
Plašč sega do globine okoli 2900 km in predstavlja največji del Zemlje. ▸ A földköpeny közel 2.900 kilométeres mélységig nyúlik, és a Föld legnagyobb részét teszi ki.
Povezane iztočnice: Zemljin plašč

8. zoologija (pri mehkužcih) ▸ köpeny, redőzet
Glavonožcem sem meril dolžino plašča, ribam pa celotno telesno dolžino. ▸ A fejlábúak esetében a köpenyhosszt, míg a halak esetében a teljes testhosszt mértem.
Vsakič, ko polž prileze iz hišice, se obe gubi plašča raztegneta in pokrijeta vso hišico. ▸ Ahányszor a csiga kibújik a házából, a köpeny két redője úgy nyúlik meg, hogy az egész házat befedi.

plat [pla] masculin (plitva) skleda; ploščata stran; jed (pri obedu); (= plat de la balance) skledica pri tehtnici

plat du jour jed (v restavraciji), ki se menja od dneva do dneva
plat natinnal narodna jed
plat aux œufs jajčna jed
plat de viande, de résistance mesna, glavna jed
plat à barbe brivska kotlica
coup masculin du plat d'épée udarec s ploščatim delom meča
apporter quelque chose à quelqu'un sur une plat (figuré) kar na krožniku komu kaj prinesti
faire du plat à quelqu'un laskati komu
manger à même le plat jesti (kar) iz sklede
faire tout un plat de quelque chose napraviti (celo) afero iz česa, pripisovati čemu pretirano važnost
mettre les pieds dans le plat (familier) zbuditi pohujšanje, protestiranje, nespretno intervenirati, posredovati
mettre les petits plats dans les grands servirati zelo izbrane jedi, izbran obed, ki napravi vtis na povabljence

platea² -ae, f (tuj.; iz neke neizpričane besede, sor. z gr. πλατύς plosk, širok, morda iz *πλαταλέα [iz *πλάταλος]; ta ptica naj bi se platea oz. platalea imenovala po širokem kljunu ali po plavalni kožici na nogah; prim. platalea) = platalea domnevno pelikan: Plin.

platina samostalnik
1. kemija (kemijski element) ▸ platinaSopomenke: Pt

2. ponavadi v množini, neformalno, v avtomobilizmu (kontakti iz prekinjevalca) ▸ platina

Platō(n) -ōnis, acc. -ōna, m (Πλάτων) Pláton

1. slavni grški filozof (427—347), Sokratov učenec, ustanovitelj akademske filozofske šole: Ci. idr.; pl. Platones Gell. možje, kot je bil Platon. — Od tod adj. Platōnicus 3 (Πλατωνικός) Plátonov, plátonski: ideae Sen. ph., subtilitas Plin., philosophus Gell. platonik, platonovec; metaf.: homo Ci. mislec kakor Platon (= globok mislec); subst. Platōnicī -ōrum, m platóniki, Plátonovi privrženci, pristaši Plátonove filozofske šole: Ci. idr. Platōnica -ōrum, n Plátonovi nauki, Plátonova (učna) pravila (doktrina): philosophum quendam sibi exposuisse nonnulla Platonica Aug.

2. neki epikurejec iz Sard: Ci. ep.

3. neki Aleksandrov vojskovodja: Cu.

plautus (plōtus) 3 (gl. planta¹) plosk, širok: plauti appellantur canes, quorum aures languidae sunt ac flaccidae P. F., conchae plautiores Tert.; v umbr. jeziku = ploskonog: plauti appellantur, qui sunt planis pedibus Fest., [Plotos appellant] Umbri pedibus planis [natos. Hinc soleas dimidiatas, qui]bus utuntur in venando, [quo planius pedem ponant, vo]cant semiplotia et … [Macci]us poeta, quia Umber Sarsinas erat, a pedum planitia initio Plotus, postea Plautus coeptus est dici P. F. Od tod nom. propr. Plautus -ī, m Plávt = „Ploskonožec“, družinski priimek. Najbolj znan je T. Maccius Plautus Tit Makcij Plavt, komediograf iz Sarsine v Umbriji, umrl l. 184. Od tod adj. Plautīnus 3 Plávtov, plávtovski: pater Ci. oče v Plavtovi komediji, numeri et sales H., Plautinissimi versus Gell. povsem (docela) Plavtovi (plavtovski), Plavta popolnoma vredni, homo Plautinae prosapiae Min.

plávati -am nedov., пла́вати -ваю недок., пливти́ -ву́ недок.

• plávati iz čésa виплива́ти