Franja

pítati pîtām
1. vprašati: ako smijem, smem pitati pitao me je kuda se ide u grad; pitati koga za što, za cijenu, za savjet, za dozvolu, za čije zdravlje; pitati daka; pusti to jer te nitko ništa nije pitao; ni davo nije pitao za njega nikdo ni vprašal po njem; bog te pita zašto je to tako bogve, zakaj je to tako; pitaj boga što se sve iz ovoga može izleći kdo ve, kaj se lahko iz tega izcimi
2. vpraševati: pita me očima; nastavnica danas pita gramatiku; bolje je da ne pitaš kako je nama
3. dial. snubiti, prositi za roko: ja je (ćerku) pitam u vas, a vaša je volja hoćete li mi je dati

píti boire, prendre , (počasi) buvoter

dati se piti se laisser boire
piti čaj, kavo, mleko, vodo boire (ali prendre) du thé, du café, du lait, de l'eau
piti iz kozarca, iz roke, iz steklenice, iz studenca boire dans un verre, dans le creux de la main, à (même) la bouteille, à une source
piti kot goba, v velikih požirkih boire comme une éponge (ali un cosaque), à longs (ali larges) traits
piti v dolgih, kratkih požirkih boire à grandes, à petites gorgées (ali rasades)
piti kolikor le moremo boire tout son soûl, boire sec
piti komu na zdravje boire à la santé de quelqu'un
piti samo za žejo ne boire qu'à sa soif
rad (ga) piti aimer à boire, aimer la (dive) bouteille, popularno, figurativno avoir la dalle en pente, bien lever le coude

píti (píjem) imperf.

1. bere:
piti čaj, kavo, vino bere il tè, il caffè, il vino
hlastno piti bere avidamente
piti počasi bere lentamente, centellinare
piti čez mero strabere
piti na dušek, po malem bere a garganella, sorseggiare
piti kot goba, krava, žolna bere come una spugna
piti na zdravje bere, brindare alla salute

2. (uživati alkoholne pijače) bere; pren.
piti na žive in mrtve bere a più non posso

3. pren. ammirare, godere; attingere:
pil je lepoto polj godeva la bellezza della campagna
iz njenih besed je pil tolažbo traeva consolazione dalle sue parole

4. pren. assorbire, esaurire:
neprestano delo mu pije moči il continuo lavoro esaurisce le sue forze

5. (vsrkavati) assorbire:
goba pije la spugna assorbe
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
piti besede z odprtimi usti ascoltare attentamente, pendere dalle labbra di, bere le parole di
pren. piti komu kri succhiare il sangue a qcn.
piti kaj z materinim mlekom succhiare col latte materno
piti iz čaše modrosti, učenosti farsi, diventare saggio, erudito
ne vedeti, kdo pije in kdo plača gestire male, in modo sconclusionato
piti na medvedovo kožo, čeprav je medved še v gozdu vendere la pelle dell'orso prima d'averlo ucciso

píti beber ; (kavo, čaj, mleko) tomar

v dolgih (kratkih) požirkih beber a grandes tragos (beber a sorbos)
piti iz kozarca, iz steklenice beber en (ali de) un vaso, en (ali de) la botella
rad ga piti fam empinar el codo; ser aficionado al trago (ali al trinquis)
dati se piti beberse bien
krepko piti beber de firme
piti s kom bratovščino beber a la fraternidad; fraternizar vaso en mano con alg
piti komu na zdravje beber a la salud de alg
piti kot goba beber como un tudesco (ali como un cosaco)

pȉtin -a -o pitin: -o dijete pitica, narejena iz ostanka testa za pito

pitónov (-a -o) adj. di pitone:
obl. pitonova koža pitone
torbica iz pitonove kože borsetta di pitone

Pittacus -ī, m (Πιττακός) Pítak, filozof iz Mitilene, eden od sedmerice modrih: Ci., N., Iuv., Hyg.

pity¹ [píti] samostalnik
usmiljenje, sočutje
figurativno škoda

to have (ali take) pity on smiliti se, usmiliti se koga
out of pity iz usmiljenja
for pity's sake! za božjo voljo!
what a pity! kakšna škoda!
such a pity! taka škoda!
more's the pity! toliko slabše!
it is a thousand pities večna škoda je

Pityūsa īnsula (gr. πιτυοῦσα smrečnat, porasel z borovci; ime izhaja iz fen. ī-b-š-im 'obala borov(cev)') otok Pitiúsa (Pitiúza) ob jugovzhodni obali Hispanije (zdaj Ibiza): L. Gre za dva otoka; večji se je v antiki imenoval Ebús (Ἕβουσος, Ebusus, zdaj Ibiza), manjši pa Ofiúsa (Ὀφιοῦσσα, Ophiūssa, kasneje Colubrāria Kolubrárija, zdaj Formentera); zato pl. Pityūs(s)ae: Plin.

pius 3, adv. -ē (morda iz *pu̯-īi̯os, *pu̯-īi̯ā-; prim. osk. piíhiúí (= lat. piō ali lūstrificō), umbr. pihaz (= lat. piātus), lat. pūrus) dolžnosti primerno ravnajoč, v skladu z dolžnostjo delujoč

1. v odnosu do boga = pobožen, bogaboječ, kreposten, pošten, vesten (naspr. impius, sceleratus): uxor Pl., ingenium Pamphili Ter., Aeneas, vates V., vates Cat., homo Ci., pio ab ore vatis V.; poseb. piorum sedes Ci. ali arva O. ali concilia V. bivališča blaženih rajnikov (pokojnikov) v Eliziju; occ. (o stvareh) bogu posvečen, svet, čist: luci H., far V., H., manus, os V.

2. v odnosu do drugih = zvest dolžnosti, mil, blag, dober, ljubeč, ljubezniv, poln ljubezni, nežen, očetovski, otroški: numina V., impietate (do sina) pia (do očeta) est O., in parentes Ci., adversus sororem L.; metaf.: metus O. nežna skrb (žene za moža), munificentia Vell. prijateljska (do sorodnikov).

3. (o dejanjih in stanjih) bogovom všeč(en), vesten, pravičen, opravičljiv, upravičen, zakonit, skladen z zakoni, dolžnosti primeren: pius dolor et iusta iracundia Ci., dolor, militia O., duellum L., pax Ci., maxime pius quaestus Ca. najpoštenejši dobiček, iustum piumque est (z inf.) O. pravično in dolžnosti primerno je, prav in pravično je; subst.: iustum piumque O. pravica in pravičnost, contra iusque piumque O. proti človeški in božji pravici.

4. (pesn.) ljubljen, ljub, drag: pia sarcina nati O. (o Anhizu), testa H.

Opomba: Superl. piissimus je Ci. grajal kot nelatinsko obl., čeprav ga je sam dvakrat uporabil: nec Lepidi societatem violare, piissimi hominis in tu porro ne pios quidem, sed piissimos quaeris Ci. (Phillip. 13, 43). V poklas. obdobju ga najdemo pogosto: Cu., T., Sen. rh., Sen. ph., Q., Ap., Fl., Aus., Ps.-Ap., Hyg., Amm.

piv|o srednji spol (-a …) das Bier (dietno Diätbier, kvalitetno Edelbier, lahko Dünnbier, Schwachbier, močno Starkbier, Bockbier, iz pšeničnega slada Weizenbier, Weißbier, v konzervi Dosenbier, v steklenicah Flaschenbier, sladno Malzbier)
plzensko pivo das Pilsner, Pils
svetlo pivo Helles, helles Bier, Weißbier
temno pivo Dunkles, Braunbier
točeno pivo Bier vom [Faß] Fass, [Faßbier] Fassbier, Schankbier
… piva Bier-
(pivec der Biertrinker, pločevinka die Bierdose, priprava die Bierbereitung, sodček das [Bierfaß] Bierfass, steklenica die Bierflasche, zaboj der Bierkasten)
… za pivo Bier-
(kozarec der Bierbecher, das Bierglas, vrček der Bierkrug)
piti pivo Bier trinken, redno: ein Biertrinker sein

pívo beer

svetlo pívo pale ale; VB ale, (zlasti točeno) bitter
temno pívo dark beer, (zlasti točeno, slabo) VB mild; (močno) stout, porter
grenko pívo bitter (beer)
(pivo) ležak lager
monakovsko pívo Munich beer
pívo iz sodčka beer on draught, draught beer, draught ale
pívo v steklenicah bottled beer
slabo pívo small beer
čaša (maseljc) píva a glass (a tankard, a jug, a mug) of beer
pívo v konservi canned beer
staro, postano pívo stale (ali flat) beer, VB žargon swipes
pivec píva beer-drinker
prodajati pívo iz sodčka to sell beer from the wood
pívo v steklenicah bottled beer
variti pívo to brew
točilnica píva taproom; bar

pívo cerveza f

svetlo, temno pivo cerveza dorada, negra
pivo iz sodčka cerveza de barril
vrček (čaša, sodček) piva jarro m (vaso m, barril m) de cerveza

pix, picis, f (prim. gr. πίσσα [iz *πικ-ῐα] smola, lit. pìkis smola; tudi stvnem. pëh in nem. Pech sta izpos. iz lat.) rastlinska, drevesna smola, poseb. raztopljena, tudi têr, katran, zemeljska smola, bitúmen (starejše déget, gen. degta) ali žgana smola: Col., V., Plin., Vulg., Aug. idr., postes inducere pice Pl., cupas taedā ac pice refertas C., p. fervefacta C., cupas sevo, pice, scandulis complere C., pix sulphure et taeda mixta S., pice linere aliquid L. (o)smoliti, aliquid pice ungere, saturare Vitr.; sužnjem so za kazen na kožo kapali vrelo smolo, včasih pa so jih premazali s smolo in nasmoljene zažgali: at pol te, si hic sapiat senex, pix atra agitet apud carnificem tuoque capiti inluceat Pl., verbera carnifices robur pix lammina taedae Lucr.; pl. = smolni kosi, smolne kepe, kepe smole: Idaeasque pices V., ut pices navium solverentur Aug.

placenta samostalnik
anatomija (organ) ▸ placentaSopomenke: posteljica

placenta -ae, f (izpos. πλακοῦς (πλακόεις) raven, plosk, sploščen iz acc. πλακόεντα) pogača, kolač, gibanica: Petr., Mart., Plin. iun., Macr., placentam sic facito Ca., folia laurea uncta supponito, placentam fingito Ca., ubi cocta erit, eximito et melle unguito: haec erit placenta semodialis Ca., iucundasque puer qui lamberat ore placentas Luc., cetera fere opera a vocabulis Graecis sumpta, ut thrion et placenta Varr., quem ad modum placentam facere oporteat Varr., Nomentanus erat super ipsum, Porcius infra, ridiculus totas semel absorbere placentas H., pane egeo iam mellitis potiore placentis H., si illi credimus amicos incolumes cogitare melle ac placenta frui est Sen. ph., nec te liba iuvant nec sectae quadra placentae Mart., pultes coram aliis dictem, puero sed in ore placentas Iuv.

pláčati payer, solder; rétribuer, rémunérer; régler , (dolg) (s')acquitter

plačati (dolg) z delom payer en travaillant
plačati dolg acquitter une dette, s'acquitter (ali s'exonérer) d'une dette
plačati v gotovini payer (au) comptant (ali en espèces, en argent liquide)
plačati hotelski račun, račun za elektriko acquitter (ali régler) la note d'hôtel, la facture d'électricité
plačati krvni davek payer le tribut du sang
plačati menico payer le montant d'un billet d'ordre, acquitter un billet d'ordre
plačati mesarju, peku régler le boucher, le boulanger
plačati najemnino payer son loyer (ali son terme)
plačati v obrokih payer par acomptes (ali à tempérament)
plačati račun acquitter un compte
plačati na račun payer (ali verser, donner) un acompte (ali des arrhes)
plačati pred rokom payer avant le terme (ali avant l'échéance)
plačati (nositi) stroške payer (ali supporter, couvrir) les frais, figurativno payer les violons
plačati v zlatu payer en or
plačati iz svojega žepa payer de sa poche
plačati z življenjem payer de sa vie
drago plačati (tudi, figurativno) payer cher
z glavo plačati payer de sa tête
vnaprej plačati préacheter, payer d'avance (ali à l'avance, par anticipation)
do zadnjega dinarja vse takoj plačati (figurativno) payer rubis sur l'ongle
to mi boš plačal! tu me le paieras!
plačam! (v gostilni, restavraciji) garçon, l'addition (s'il vous plaît)!

plaga² -ae, f (indoev. kor. *pelā-g- (razširjen iz *pelā-; prim. plānus, planca) „široko ploščat“; prim. gr. πέλαγος (odprto) morje, πλάξ ploskev, plošča, ravan, ravnina, πλάγος stran)

1. plošča(va), ploskev, površina, ravan, ravnica, ravnina, prostranstvo, prostor, plan(java), poljana, krajina, stran ((pre)del, kos, pas) neba ali sveta, (po)krajina, okrájina (okrajína), (o)kraj, okrog, okolje, okrožje, predel, področje, ozemlje, rajon, regija, teritorij: Lucr. idr., plaga pinea montis V., aetheria V. zrak, caeli Ci., Iust., plaga caeli, cui lactea nomen est Sen. ph., septentrionalis Sen. ph., ad orientis plagam Cu., quattuor plagae V. štirje zemeljski pasovi, plaga solis iniqui V. vroči pas, fervida, ardens Sen. tr., frigida haec omnis duraque cultu et aspera plaga est L., ad septentrionem conversa ferme plaga ferocius agebat Fl., a rigida septentrionis plaga usque ad fervores Atlantici Oceani Hier., Iason primus eam caeli plagam domuisse dicitur Iust.; meton. = prebivalci kake pokrajine, kakega okraja, okrajani: plaga una — Materinam ipsi appellant — non continuit modo ceteros in armis, sed confestim ad certamen egit L.

2. mreža za lov na divje živali: canes compellunt in plagas lepide lupum Pl., saepire plagis saltum Lucr., plagae nexiles, lina plagarum O., retia rara, plagae V., tendere plagas Ci., trudit … multa cane apros in obstantis plagas H., in plagam (plagas) cadere O., plagis utilissimum (sc. linum) Plin., praetendi iussit Caesar plagas … inter ora portus Plin.; pren.: se impedire, se conicere in plagas Pl., speculabor, ne quis nostro consilio venator assit cum auritis plagis (= arrectis attentisque auribus) Pl., incidere in plagas Petr., si ex his laqueis te erueris, in maiores plagas incidendum est Ci., Antonium conieci in Octaviani plagas Ci.; metaf. pajčevina: licet extrema haereat plaga, semper in medium currit, quia sic maxime totum concutiendo inplicat Plin., ne per vacuas alvos foeda pestis insidiosas texeret plagas Ps.-Q.

3. preproga, prostiráča, posteljna odeja, posteljno pregrinjalo (prestirálo) ali zagrinjalo: [tamen] etsi metuo picta de palla plagam Pac. fr., quot ex hereditate Attalica aulaea, chlamydes, pallae, plagae Varr. fr., eburneis lectis et plagis sigillatis Varr. fr.

plagium -iī, n (najbrž iz gr. πλάγιος poševen, prečen, nepošten) ugrabitev (ugrabljanje) ljudi („ljudokraja“), trgovina z ljudmi („ljudotrštvo“): Icti., si liberum hominem emptor sciens emerit, capitale crimen adversus eum ex lege Fabia de plagio nascitur Ulp. (Dig.).

plaisir [plɛzir] masculin

1. veselje, zadovoljstvo, užitek; zabava; kaprica; želja

à plaisir iz kaprice, brez pravega razloga, prave podlage
au plaisir! na svidenje!
avec plaisir rad, z veseljem, drage volje
par plaisir za zabavo, za šalo
le bon plaisir kaprica, fantazija
faire plaisir (raz)veseliti
faire plaisir à quelqu'un narediti komu veselje
se faire un plaisir de faire quelque chose rad kaj napraviti
gâcher son plaisir à quelqu'un pokvariti komu veselje
goûter un vif plaisir najti mnogo veselja (à v)
prendre, avoir plaisir à najti, imeti zabavo v
avoir un malin plaisir à faire quelque chose imeti veselje, napraviti kaj zlobnega
pas de plaisir sans peine (proverbe) ni rože brez trna

2. oblat, skladanec, vafelj