tvóriti (-im)
A) imperf.
1. formare, creare:
tvoriti glasove formare suoni
tvoriti besede formare parole
mat. tvoriti kot 90 ° formare un angolo di 90°
2. formare; rappresentare, costituire:
to vprašanje tvori jedro razprave questo problema costituisce il nocciolo del trattato
3. (sestavljati) costituire:
komisijo tvorijo trije člani la commissione è costituita da tre membri
B) tvóriti se (-im se) imperf. refl. crearsi, formarsi:
na vratu se mu tvori bula sul collo gli si va formando un'escrescenza
Zadetki iskanja
- twist1 [twist] samostalnik
ukrivljenje, upogib, pregib
figurativno izkrivljenje, popačenje; torzija; izvin, deformacija; zavoj, vijuga, ovinek
tehnično spirala, spiralasto pletivo, tkanina; sukanec; klobčič; vozel; vrvica, vrv, konopec; zvitek, smotek tobaka (za žvečenje); obšiv, obšitek na kapi (uniformi, narodni noši)
britanska angleščina, sleng, zastarelo mešana pijača
sleng tek, glad
šport kretnja, gib v stran; nagnjenje, čudna ljubezen (to do)
tvist (ples)
ameriško, sleng moralno propadla ženska
in a twist of the wrist v hipu
twist of the tongue jecljanje, jecljavost
there is a queer twist in that branch ona veja je čudno skrivenčena
there are a lot of twists in the road cesta je polna ovinkov
he has an awful twist pogovorno on ima strašen apetit
to give one's arm a twist zviti si roko - twist2 [twist] prehodni glagol
obračati, vrteti, sukati; plesti (vrv, konopec); sukati (sukanec), zapredati (svilo); (v)plesti, izplesti (v venec); povezati (into v)
ožemati (perilo)
figurativno zaplesti; ovi(ja)ti (round okoli)
zviti (gleženj); skremžiti (obraz), spačiti, popačiti, izkriviti (tudi figurativno)
figurativno mučiti, zbegati, zmesti; spremeniti
neprehodni glagol
obračati se vrteti se (žoga), sukati se; viti se, vijugati se (reka); skremžiti se, spačiti se (obraz); zaplesti se; zviti se; prebiti se, preriniti se (through skozi)
figurativno izmotavati se, izmikati se, biti neiskren
to twist an account izkriviti, popačiti poročilo
he twisted his face nakremžil je obraz
to twist one's ankle zviti si gleženj
to twist s.o. round one's (little) finger figurativno oviti koga okoli mezinca, imeti koga na vrvici
to twist one's words izkriviti, obračati besede
don't twist like that ne izmikaj se tako
to twist one's way (to twist) through the crowd zriniti se skozi množico
to twist o.s. into priplaziti se v, prikrasti se v
to twist off izviti; iztrgati
to twist up (spiralasto) zvi(ja)ti, motati, sukati, plesti; zviti se (v spiralo) - ù inter.
1. (izraža začudenje) uè
2. (izraža podkrepitev trditve) nareč. ammappete:
u, si občutljiva! (ammappete) quanto sei delicata! - ubbidiēnza f
1. poslušnost, pokornost; pokorščina:
ubbidienza assoluta, cieca, passiva, pronta slepa pokorščina
ridurre qcn. all'ubbidienza ukrotiti koga, pokoriti si koga
2. ubogljivost; krotkost - überlaufen*2 preteči, prehoditi; (überholen) prehiteti; Empfindungen: obhajati, erschreckend usw.: oblivati; stark überlaufen sein biti nabito poln; überlaufen werden : wir werden von Vertretern überlaufen zastopniki si pri nas podajajo kljuko
- überlegen2 (sich) premišljati o, preudarjati (kaj), razmisliti (o); sich anders überlegen premisliti si, spremeniti mnenje
- übernehmen*2 prevzeti, prevzemati; Kosten, Schulden usw.: vzeti nase, prevzeti; sich übernehmen preveč si naložiti, physisch: prenaprezati se, im Essen: preobjesti se, finanziell: ušteti se (v stroških)
- überquer povprek; überquer gehen figurativ spodleteti; überquer kommen figurativ priti si navzkriž
- ubežnik samostalnik
1. (kdor beži zaradi kršenja zakona) ▸ szökevényaretacija ubežnika ▸ szökevény letartóztatásaubežnik iz zapora ▸ börtönszökevényizslediti ubežnika ▸ szökevény felkutatásaiskanje ubežnika ▸ szökevény kereséseIskali so nevarna ubežnika, ki sta ponoči ušla iz pripora. ▸ A veszélyes szökevényeket keresték, akik tegnap a börtönből szöktek meg.
2. (kdor beži iz političnih razlogov; emigrant) ▸ menekült, szökevénypolitični ubežnik ▸ politikai menekültalbanski ubežnik ▸ albán menekültsevernokorejski ubežnik ▸ észak-koreai menekültvojni ubežnik ▸ katonai szökevényNova vojna vihra na Kosovu pa je dom spet napolnila z ubežniki, ki za zdaj še nimajo statusa beguncev. ▸ Az új koszovói háborús hullám ismét menekültekkel töltötte meg az otthont, akik egyelőre még nem rendelkeznek menekültstátusszal.
3. v športnem kontekstu (vodilni tekmovalec) ▸ szökevénypeterica ubežnikov ▸ öt szökevényšprint ubežnikov ▸ szökevények sprintjeprednost ubežnikov ▸ szökevények előnyelovljenje ubežnikov ▸ szökevény üldözésetempo ubežnikov ▸ szökevény tempójaUbežniki so si prikolesarili več kot sedem minut prednosti. ▸ A szökevények több mint hét perc előnyre tettek szert. - ubī̆, adv. (loc. obl. k pron. deblu *qu̯u-, k relat. in vprašalnemu qui, quis; prim. osk. puf, pufe, lat. unde, alicubi, nesciocubi, nuncubi, sicubi, ubicumque, ubique, ubivis)
I. vprašalno (neodvisno in odvisno) kje?: ubi patera nunc est? Pl., ubi quaeram? Ci., quid tu, Rosci, ubi tunc eras? Ci., quaerebatur, ubi esset Cleomenes Ci.; elipt.: si te impediebat ista occupatio, ubi quaestores? ubi legati? ubi frumentum? ubi muli? (sc. sunt) Ci.; s partitivnim gen. gentium, terrarum, loci = kje na svetu?: ubi illum quaeram gentium? Pl., ubi terrarum esses, ne suspicabar quidem Ci., ut inanis meus quaerat, ubi sit loci Plin.; tako tudi ubinam (= ubi z enklitično vprašalno part. -nam) kje pa?, kje neki?: non video, ubinam meus constans … possit insistere Ci., ubinam gentium sumus? Ci., ubinam est is homo gentium? Pl. —
II.
1. oziralno kjer: Spartae, rapere ubi pueri et clepere discunt Ci., collis, ubi castra posita erant C.; v korelaciji z ibi: ibi futuros Helvetios, ubi eos Caesar constituisset C., ubi tu profusus es, ibi ego me pervelim sepultam Pl.; kot nadomestilo relat. pron. s praep.: neque nobis praeter te quisquam fuit, ubi (pri komer) nostrum ius obtineremus Ci., est, ubi id isto modo valeat Ci. so primeri, v katerih … , Alcmene, questūs ubi (pri kateri) ponat, Iolen habet O.; occ. ubiubi (pisano tudi ubi ubi) kjerkoli (kjer koli): ubiubi est, celari non potest Ter., facile, ubiubi essent, se conversuros aciem L.
2. metaf.
a) kadar: ubi semel quis peieraverit, ei credi postea non oportet Ci., ubi res postulabat S., ubi per socordiam vires difluxere, naturae infirmitas incusatur S.
b) (v pripovedi) ko, pri enkratnem dejanju z ind. pf.: quod ubi isti nuntiatum est, erexit se Ci., ubi de eius adventu certiores facti sunt, legatos ad eum mittunt C.; ubi okrepljen s primum brž ko, takoj ko, kakor hitro: ubi primum nostros equites conspexerunt, … nostros perturbaverunt C., ubi quis primum potuit, istum reliquit Ci.; pf. nadomeščen s pr. historicum: ubi hoc videt, init consilium Ci.; pri ponavljajočem se dejanju z ind. plpf.: ubi iura discripserat, Veneri tempus deberi arbitrabatur Ci. vsakokrat, kadar … , ubi egredientes conspexerant, impeditos adoriebantur C. - ubijálstvo homicidio m ; asesinato m
čas ubijalstvo (fig) matar el tiempo
ubijalstvo se (z delom) matarse a trabajar; afanarse, tronzarse
ubijalstvo se s posli atarearse con (ali en) los negocios
ubijalstvo si glavo fam romperse la cabeza, devanarse los sesos; cavilar - ubíjati to kill, to murder; to slaughter, to slay; to massacre
ubíjati si glavo (figurativno) to worry oneself sick (z about)
ubíjati se (garati) to drudge, to toil, to work very hard
ubíjati se z delom to work oneself to death; žargon to work one's guts out - ubíjati tuer ; (umoriti) assassiner; massacrer
čas ubijati (figurativno) tuer le temps
ubijati se se donner beaucoup de mal, s'évertuer, s'efforcer, s'escrimer, s'éreinter, s'échiner, se tuer à faire qe
ubijati se z delom se tuer au travail
ubijati si glavo (figurativno) se casser la tête à - ubriaco
A) agg. (m pl. -chi)
1. pijan:
essere ubriaco duro, marcio biti do mrtvega pijan
sei ubriaco? ali si pijan? ali si normalen?
2. pren. pijan:
essere ubriaco d'amore, di odio biti pijan od ljubezni, od sovraštva
3. ekst. pren. omotičen, omamljen:
essere ubriaco di stanchezza biti na smrt utrujen
4.
maiale ubriaco kulin. svinjska bržola v vinu (toskanska specialiteta)
B) m (f -ca; m pl. -chi) pijanec, pijanka, pijana oseba - učíti (-ím)
A) imperf.
1. insegnare, istruire; ammaestrare:
učiti koga angleščino insegnare a qcn. l'inglese
učiti koga plesti insegnare a qcn. il lavoro a maglia
učiti na osnovni, srednji šoli insegnare nella scuola elementare, nelle medie
učiti klavir insegnare il pianoforte
učiti psa ammaestrare il cane
2. (razlagati, razglašati, kaj je resnično, pravo):
to je učil Sokrat così insegnò Socrate
laži nas niso učili non ci hanno insegnato a mentire
B) učíti se (-ím se) imperf. refl.
1. imparare, studiare:
učiti se kuhanja imparare a cucinare
učiti se za šolo, za življenje studiare per la scuola, per la vita
učiti se pesem na pamet imparare la poesia a memoria
na napakah se učimo sbagliando si impara
2. pog. imparare (il mestiere):
učiti se za kovača imparare il mestiere del fabbro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
le kje si se učil manir! dove hai imparato la (buona) creanza!
človek se do smrti uči si impara tutta la vita - udárec (-rca) m
1. colpo, botta, botto:
braniti se pred udarci parare i colpi, difendersi dai colpi
dajati, dobivati udarce menare, ricevere colpi
nizek udarec colpo basso (tudi pren.)
udarec ure rintocco dell'orologio
udarec srca battito del cuore
2.
udarec kemblja colpo del battaglio
udarec kladiva, sekire colpo di martello, di scure
udarec ptičjih peruti battito d'ali
udarec kopita zoccolata
udarec s palico bastonata
udarec strele colpo di fulmine
3. voj. assalto
4.
zračni udarec colpo d'aria
5. pren. colpo:
pogumno nositi udarce usode sopportare con coraggio i colpi della (avversa) fortuna
uporabljati, privoščiti si nizke udarce ricorrere ai colpi bassi
udarec v prazno colpo a vuoto
šport. delfinski udarec battuta nel nuoto a farfalla
šport. začetni udarec servizio
udarec električnega toka folgorazione
udarec po riti sculacciata
udarec s kladivom martellata
udarec s krampom picconata
udarec s pasom cinghiata
udarec s pestjo pugno, cazzotto
udarec s trebuhom spanciata
udarec z bičem sferzata, frustata
udarec z desnico destro
udarec z glavo testata, zuccata
udarec z mečem fendente - udáriti (-im) | udárjati (-am)
A) perf., imperf.
1. colpire, battere; picchiare:
udariti koga v obraz, v trebuh colpire qcn. al viso, al ventre
udariti s petami v pozdrav battere i tacchi in segno di saluto
ura udari vsake pol ure l'orologio batte, suona ogni mezz'ora
udariti pečat na listino mettere, apporre il timbro sul documento
2. battere, sbattere, urtare:
avtomobil je čelno udaril v zid l'auto ha sbattuto frontalmete contro il muro
3. cadere:
v senik je udarila strela un fulmine è caduto sul fienile
4. pren. attaccare, assaltare:
udariti na sovražnika attaccare il nemico
5. pren. (nenadoma, silovito pojaviti, pojavljati se) erompere, prorompere; emergere, (ri)apparire; avvertire, essere investito:
njegove slabe lastnosti so spet udarile na dan le sue pecche riapparvero nuovamente
v nos mu je udaril vonj po ožganem fu investito da un odore di bruciato
6. (prizadeti, prizadevati) colpire:
državo je udarila huda gospodarska kriza il paese fu colpito da una forte recessione
7. pren.
slepota ga je udarila diventò cieco, perse la vista
kap, sončarica ga je udarila subì un colpo apoplettico, un colpo di sole
8. impers. pog. ammalarsi
udarilo mu je na ledvice, na oči si ammalò ai reni, agli occhi
9. (napasti, napadati, kritizirati) attaccare, criticare:
udariti po političnih nasprotnikih attaccare gli avversari politici
10. attaccare, incominciare a, mettersi a:
udariti polko attaccare una polka
udariti tarok fare una partita di tarocchi
udariti po žganju darci dentro col brandy
udariti obilno malico fare una colazione abbondante
11.
udariti v jok, v smeh scoppiare a piangere, a ridere
12. pren. dire, prendere a dire, sparare:
naravnost udariti dire direttamente
13. udariti jo (iti, oditi) andarsene; tagliare:
udariti jo čez travnik tagliare per il prato
udariti jo v hribe andare in montagna
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. njegove besede so jo udarile (prizadele) le sue parole la ferirono
pren. v glavo mu je udarila misel, da bi se oženil, da je čas, da se oženi gli venne in mente di sposarsi, che era ormai ora di sposarsi
kri mu je udarila v glavo il sangue gli montò alla testa
pren. pohvala mu je udarila v glavo la lode gli diede alla testa
pren. udariti na pravo struno toccare il tasto giusto
udariti s pestjo po mizi battere il pugno sul tavolo (tudi ekst.)
pren. udariti po žepu colpire al portafoglio
pog. kap ga je udarila gli è venuto un colpo (apoplettico)
pren. udariti mimo, v prazno fallire il bersaglio
pren. udariti v oči saltare agli occhi
udariti (si) v roke concludere un affare
udariti jo po slovensko parlare, cantare in sloveno
B) udáriti se (-im se) perf. refl.
1. darsi un colpo, ferirsi, battersi:
pri padcu se je udaril v glavo nella caduta si battè la testa
2. pren. (sporeči se) litigare
3. (spopasti se) scontrarsi - udóben comfortable; cosy, snug; žargon comfy
precéj udóben snuggish
napraviti si udóbno to take one's ease
napraviti si udóbno! make yourself comfortable!
zelo udóbno (= v blagostanju) (as) snug as a bug in a rug - udóben confortable, commode, aisé, facile
udobno confortablement, commodément, aisément, facilement
udobna pot chemin moški spol facile (ali aisé, commode)
napraviti si udobno prendre ses aises, s'installer confortablement