Franja

Zadetki iskanja

  • tvóriti (-im)

    A) imperf.

    1. formare, creare:
    tvoriti glasove formare suoni
    tvoriti besede formare parole
    mat. tvoriti kot 90 ° formare un angolo di 90°

    2. formare; rappresentare, costituire:
    to vprašanje tvori jedro razprave questo problema costituisce il nocciolo del trattato

    3. (sestavljati) costituire:
    komisijo tvorijo trije člani la commissione è costituita da tre membri

    B) tvóriti se (-im se) imperf. refl. crearsi, formarsi:
    na vratu se mu tvori bula sul collo gli si va formando un'escrescenza
  • twist1 [twist] samostalnik
    ukrivljenje, upogib, pregib
    figurativno izkrivljenje, popačenje; torzija; izvin, deformacija; zavoj, vijuga, ovinek
    tehnično spirala, spiralasto pletivo, tkanina; sukanec; klobčič; vozel; vrvica, vrv, konopec; zvitek, smotek tobaka (za žvečenje); obšiv, obšitek na kapi (uniformi, narodni noši)
    britanska angleščina, sleng, zastarelo mešana pijača
    sleng tek, glad
    šport kretnja, gib v stran; nagnjenje, čudna ljubezen (to do)
    tvist (ples)
    ameriško, sleng moralno propadla ženska

    in a twist of the wrist v hipu
    twist of the tongue jecljanje, jecljavost
    there is a queer twist in that branch ona veja je čudno skrivenčena
    there are a lot of twists in the road cesta je polna ovinkov
    he has an awful twist pogovorno on ima strašen apetit
    to give one's arm a twist zviti si roko
  • twist2 [twist] prehodni glagol
    obračati, vrteti, sukati; plesti (vrv, konopec); sukati (sukanec), zapredati (svilo); (v)plesti, izplesti (v venec); povezati (into v)
    ožemati (perilo)
    figurativno zaplesti; ovi(ja)ti (round okoli)
    zviti (gleženj); skremžiti (obraz), spačiti, popačiti, izkriviti (tudi figurativno)
    figurativno mučiti, zbegati, zmesti; spremeniti
    neprehodni glagol
    obračati se vrteti se (žoga), sukati se; viti se, vijugati se (reka); skremžiti se, spačiti se (obraz); zaplesti se; zviti se; prebiti se, preriniti se (through skozi)
    figurativno izmotavati se, izmikati se, biti neiskren

    to twist an account izkriviti, popačiti poročilo
    he twisted his face nakremžil je obraz
    to twist one's ankle zviti si gleženj
    to twist s.o. round one's (little) finger figurativno oviti koga okoli mezinca, imeti koga na vrvici
    to twist one's words izkriviti, obračati besede
    don't twist like that ne izmikaj se tako
    to twist one's way (to twist) through the crowd zriniti se skozi množico
    to twist o.s. into priplaziti se v, prikrasti se v
    to twist off izviti; iztrgati
    to twist up (spiralasto) zvi(ja)ti, motati, sukati, plesti; zviti se (v spiralo)
  • ù inter.

    1. (izraža začudenje)

    2. (izraža podkrepitev trditve) nareč. ammappete:
    u, si občutljiva! (ammappete) quanto sei delicata!
  • ubbidiēnza f

    1. poslušnost, pokornost; pokorščina:
    ubbidienza assoluta, cieca, passiva, pronta slepa pokorščina
    ridurre qcn. all'ubbidienza ukrotiti koga, pokoriti si koga

    2. ubogljivost; krotkost
  • überlaufen*2 preteči, prehoditi; (überholen) prehiteti; Empfindungen: obhajati, erschreckend usw.: oblivati; stark überlaufen sein biti nabito poln; überlaufen werden : wir werden von Vertretern überlaufen zastopniki si pri nas podajajo kljuko
  • überlegen2 (sich) premišljati o, preudarjati (kaj), razmisliti (o); sich anders überlegen premisliti si, spremeniti mnenje
  • übernehmen*2 prevzeti, prevzemati; Kosten, Schulden usw.: vzeti nase, prevzeti; sich übernehmen preveč si naložiti, physisch: prenaprezati se, im Essen: preobjesti se, finanziell: ušteti se (v stroških)
  • überquer povprek; überquer gehen figurativ spodleteti; überquer kommen figurativ priti si navzkriž
  • ubežnik samostalnik
    1. (kdor beži zaradi kršenja zakona) ▸ szökevény
    aretacija ubežnika ▸ szökevény letartóztatása
    ubežnik iz zapora ▸ börtönszökevény
    izslediti ubežnika ▸ szökevény felkutatása
    iskanje ubežnika ▸ szökevény keresése
    Iskali so nevarna ubežnika, ki sta ponoči ušla iz pripora. ▸ A veszélyes szökevényeket keresték, akik tegnap a börtönből szöktek meg.

    2. (kdor beži iz političnih razlogov; emigrant) ▸ menekült, szökevény
    politični ubežnik ▸ politikai menekült
    albanski ubežnik ▸ albán menekült
    severnokorejski ubežnik ▸ észak-koreai menekült
    vojni ubežnik ▸ katonai szökevény
    Nova vojna vihra na Kosovu pa je dom spet napolnila z ubežniki, ki za zdaj še nimajo statusa beguncev. ▸ Az új koszovói háborús hullám ismét menekültekkel töltötte meg az otthont, akik egyelőre még nem rendelkeznek menekültstátusszal.

    3. v športnem kontekstu (vodilni tekmovalec) ▸ szökevény
    peterica ubežnikov ▸ öt szökevény
    šprint ubežnikov ▸ szökevények sprintje
    prednost ubežnikov ▸ szökevények előnye
    lovljenje ubežnikov ▸ szökevény üldözése
    tempo ubežnikov ▸ szökevény tempója
    Ubežniki so si prikolesarili več kot sedem minut prednosti. ▸ A szökevények több mint hét perc előnyre tettek szert.
  • ubī̆, adv. (loc. obl. k pron. deblu *qu̯u-, k relat. in vprašalnemu qui, quis; prim. osk. puf, pufe, lat. unde, alicubi, nesciocubi, nuncubi, sicubi, ubicumque, ubique, ubivis)

    I. vprašalno (neodvisno in odvisno) kje?: ubi patera nunc est? Pl., ubi quaeram? Ci., quid tu, Rosci, ubi tunc eras? Ci., quaerebatur, ubi esset Cleomenes Ci.; elipt.: si te impediebat ista occupatio, ubi quaestores? ubi legati? ubi frumentum? ubi muli? (sc. sunt) Ci.; s partitivnim gen. gentium, terrarum, loci = kje na svetu?: ubi illum quaeram gentium? Pl., ubi terrarum esses, ne suspicabar quidem Ci., ut inanis meus quaerat, ubi sit loci Plin.; tako tudi ubinam (= ubi z enklitično vprašalno part. -nam) kje pa?, kje neki?: non video, ubinam meus constans … possit insistere Ci., ubinam gentium sumus? Ci., ubinam est is homo gentium? Pl.

    II.

    1. oziralno kjer: Spartae, rapere ubi pueri et clepere discunt Ci., collis, ubi castra posita erant C.; v korelaciji z ibi: ibi futuros Helvetios, ubi eos Caesar constituisset C., ubi tu profusus es, ibi ego me pervelim sepultam Pl.; kot nadomestilo relat. pron. s praep.: neque nobis praeter te quisquam fuit, ubi (pri komer) nostrum ius obtineremus Ci., est, ubi id isto modo valeat Ci. so primeri, v katerih … , Alcmene, questūs ubi (pri kateri) ponat, Iolen habet O.; occ. ubiubi (pisano tudi ubi ubi) kjerkoli (kjer koli): ubiubi est, celari non potest Ter., facile, ubiubi essent, se conversuros aciem L.

    2. metaf.
    a) kadar: ubi semel quis peieraverit, ei credi postea non oportet Ci., ubi res postulabat S., ubi per socordiam vires difluxere, naturae infirmitas incusatur S.
    b) (v pripovedi) ko, pri enkratnem dejanju z ind. pf.: quod ubi isti nuntiatum est, erexit se Ci., ubi de eius adventu certiores facti sunt, legatos ad eum mittunt C.; ubi okrepljen s primum brž ko, takoj ko, kakor hitro: ubi primum nostros equites conspexerunt, … nostros perturbaverunt C., ubi quis primum potuit, istum reliquit Ci.; pf. nadomeščen s pr. historicum: ubi hoc videt, init consilium Ci.; pri ponavljajočem se dejanju z ind. plpf.: ubi iura discripserat, Veneri tempus deberi arbitrabatur Ci. vsakokrat, kadar … , ubi egredientes conspexerant, impeditos adoriebantur C.
  • ubijálstvo homicidio m ; asesinato m

    čas ubijalstvo (fig) matar el tiempo
    ubijalstvo se (z delom) matarse a trabajar; afanarse, tronzarse
    ubijalstvo se s posli atarearse con (ali en) los negocios
    ubijalstvo si glavo fam romperse la cabeza, devanarse los sesos; cavilar
  • ubíjati to kill, to murder; to slaughter, to slay; to massacre

    ubíjati si glavo (figurativno) to worry oneself sick (z about)
    ubíjati se (garati) to drudge, to toil, to work very hard
    ubíjati se z delom to work oneself to death; žargon to work one's guts out
  • ubíjati tuer ; (umoriti) assassiner; massacrer

    čas ubijati (figurativno) tuer le temps
    ubijati se se donner beaucoup de mal, s'évertuer, s'efforcer, s'escrimer, s'éreinter, s'échiner, se tuer à faire qe
    ubijati se z delom se tuer au travail
    ubijati si glavo (figurativno) se casser la tête à
  • ubriaco

    A) agg. (m pl. -chi)

    1. pijan:
    essere ubriaco duro, marcio biti do mrtvega pijan
    sei ubriaco? ali si pijan? ali si normalen?

    2. pren. pijan:
    essere ubriaco d'amore, di odio biti pijan od ljubezni, od sovraštva

    3. ekst. pren. omotičen, omamljen:
    essere ubriaco di stanchezza biti na smrt utrujen

    4.
    maiale ubriaco kulin. svinjska bržola v vinu (toskanska specialiteta)

    B) m (f -ca; m pl. -chi) pijanec, pijanka, pijana oseba
  • učíti (-ím)

    A) imperf.

    1. insegnare, istruire; ammaestrare:
    učiti koga angleščino insegnare a qcn. l'inglese
    učiti koga plesti insegnare a qcn. il lavoro a maglia
    učiti na osnovni, srednji šoli insegnare nella scuola elementare, nelle medie
    učiti klavir insegnare il pianoforte
    učiti psa ammaestrare il cane

    2. (razlagati, razglašati, kaj je resnično, pravo):
    to je učil Sokrat così insegnò Socrate
    laži nas niso učili non ci hanno insegnato a mentire

    B) učíti se (-ím se) imperf. refl.

    1. imparare, studiare:
    učiti se kuhanja imparare a cucinare
    učiti se za šolo, za življenje studiare per la scuola, per la vita
    učiti se pesem na pamet imparare la poesia a memoria
    na napakah se učimo sbagliando si impara

    2. pog. imparare (il mestiere):
    učiti se za kovača imparare il mestiere del fabbro
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    le kje si se učil manir! dove hai imparato la (buona) creanza!
    človek se do smrti uči si impara tutta la vita
  • udárec (-rca) m

    1. colpo, botta, botto:
    braniti se pred udarci parare i colpi, difendersi dai colpi
    dajati, dobivati udarce menare, ricevere colpi
    nizek udarec colpo basso (tudi pren.)
    udarec ure rintocco dell'orologio
    udarec srca battito del cuore

    2.
    udarec kemblja colpo del battaglio
    udarec kladiva, sekire colpo di martello, di scure
    udarec ptičjih peruti battito d'ali
    udarec kopita zoccolata
    udarec s palico bastonata
    udarec strele colpo di fulmine

    3. voj. assalto

    4.
    zračni udarec colpo d'aria

    5. pren. colpo:
    pogumno nositi udarce usode sopportare con coraggio i colpi della (avversa) fortuna
    uporabljati, privoščiti si nizke udarce ricorrere ai colpi bassi
    udarec v prazno colpo a vuoto
    šport. delfinski udarec battuta nel nuoto a farfalla
    šport. začetni udarec servizio
    udarec električnega toka folgorazione
    udarec po riti sculacciata
    udarec s kladivom martellata
    udarec s krampom picconata
    udarec s pasom cinghiata
    udarec s pestjo pugno, cazzotto
    udarec s trebuhom spanciata
    udarec z bičem sferzata, frustata
    udarec z desnico destro
    udarec z glavo testata, zuccata
    udarec z mečem fendente
  • udáriti (-im) | udárjati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. colpire, battere; picchiare:
    udariti koga v obraz, v trebuh colpire qcn. al viso, al ventre
    udariti s petami v pozdrav battere i tacchi in segno di saluto
    ura udari vsake pol ure l'orologio batte, suona ogni mezz'ora
    udariti pečat na listino mettere, apporre il timbro sul documento

    2. battere, sbattere, urtare:
    avtomobil je čelno udaril v zid l'auto ha sbattuto frontalmete contro il muro

    3. cadere:
    v senik je udarila strela un fulmine è caduto sul fienile

    4. pren. attaccare, assaltare:
    udariti na sovražnika attaccare il nemico

    5. pren. (nenadoma, silovito pojaviti, pojavljati se) erompere, prorompere; emergere, (ri)apparire; avvertire, essere investito:
    njegove slabe lastnosti so spet udarile na dan le sue pecche riapparvero nuovamente
    v nos mu je udaril vonj po ožganem fu investito da un odore di bruciato

    6. (prizadeti, prizadevati) colpire:
    državo je udarila huda gospodarska kriza il paese fu colpito da una forte recessione

    7. pren.
    slepota ga je udarila diventò cieco, perse la vista
    kap, sončarica ga je udarila subì un colpo apoplettico, un colpo di sole

    8. impers. pog. ammalarsi
    udarilo mu je na ledvice, na oči si ammalò ai reni, agli occhi

    9. (napasti, napadati, kritizirati) attaccare, criticare:
    udariti po političnih nasprotnikih attaccare gli avversari politici

    10. attaccare, incominciare a, mettersi a:
    udariti polko attaccare una polka
    udariti tarok fare una partita di tarocchi
    udariti po žganju darci dentro col brandy
    udariti obilno malico fare una colazione abbondante

    11.
    udariti v jok, v smeh scoppiare a piangere, a ridere

    12. pren. dire, prendere a dire, sparare:
    naravnost udariti dire direttamente

    13. udariti jo (iti, oditi) andarsene; tagliare:
    udariti jo čez travnik tagliare per il prato
    udariti jo v hribe andare in montagna
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. njegove besede so jo udarile (prizadele) le sue parole la ferirono
    pren. v glavo mu je udarila misel, da bi se oženil, da je čas, da se oženi gli venne in mente di sposarsi, che era ormai ora di sposarsi
    kri mu je udarila v glavo il sangue gli montò alla testa
    pren. pohvala mu je udarila v glavo la lode gli diede alla testa
    pren. udariti na pravo struno toccare il tasto giusto
    udariti s pestjo po mizi battere il pugno sul tavolo (tudi ekst.)
    pren. udariti po žepu colpire al portafoglio
    pog. kap ga je udarila gli è venuto un colpo (apoplettico)
    pren. udariti mimo, v prazno fallire il bersaglio
    pren. udariti v oči saltare agli occhi
    udariti (si) v roke concludere un affare
    udariti jo po slovensko parlare, cantare in sloveno

    B) udáriti se (-im se) perf. refl.

    1. darsi un colpo, ferirsi, battersi:
    pri padcu se je udaril v glavo nella caduta si battè la testa

    2. pren. (sporeči se) litigare

    3. (spopasti se) scontrarsi
  • udóben comfortable; cosy, snug; žargon comfy

    precéj udóben snuggish
    napraviti si udóbno to take one's ease
    napraviti si udóbno! make yourself comfortable!
    zelo udóbno (= v blagostanju) (as) snug as a bug in a rug
  • udóben confortable, commode, aisé, facile

    udobno confortablement, commodément, aisément, facilement
    udobna pot chemin moški spol facile (ali aisé, commode)
    napraviti si udobno prendre ses aises, s'installer confortablement