Franja

cvetlíca (-e) f

1. fiore:
poljska, vrtna cvetlica fiore di campo, di giardino
pren. umetna cvetlica fiore artificiale
življenje mu ni bilo postlano s cvetlicami la sua vita non è stata certo un letto di rose

2. agr. bouquet

Cybelē -ēs in -ae, f (Κυβέλη) Kibela,

1. frigijska gorska boginja, velika mati bogov, podoba zemeljske rodovitnosti, Saturnova in Telurina (Tellus) hči, ki so jo Grki enačili z Rejo (Ῥέα = ἡ ὀρέα ϑεά), Rimljani pa z boginjo Opo (Ops). Njeni skopljeni svečeniki Galli (prim. tudi Corybantēs) so jo slavili v divjih orgijah. Njeno podobo so l. 204 iz Pesinunta pripeljali v Rim, kjer so boginji na čast vsako leto v začetku aprila prirejali igre megalezije (Megalē[n]sia). Pozneje so jo upodabljali kot gospo (matrona) z levjo vprego in s stolpasto krono na glavi: V., Cat., Mart., Tert., turrigerā frontem Cybele redimita coronā O. — Soobl.
a) Cybela -ae, f: Tert.
b) pesn. Cybēbē -ēs, f (Κυβῆβη) Kibeba: V., Pr., Ph., Lucan., Sil.

2. (menda le mitično) frigijsko gorovje pri Kelenah (Celaenae): O. — Soobl. Cybelus -ī, m Kibel: V. (Aen. III, 111, kjer stoji tudi Cybelae). — Od tod adj. Cybelēius 3 (Κυβελήϊος)

1. Kibelin (= boginje Kibele): Attis O., frena (levov ob Kibelinem vozu) O., limina Stat. Kibelinega svetišča.

2. kibelski, z gore Kibele: Cybeleia (sc. dea) O., mater O.

cyclas -adis, f (gr. κυκλάς) krožna, krogasta, okroglasta. Kot subst.

1. (sc. vestis) ciklada, bela, do kolen segajoča in s škrlatnim robom obšita svečana tunika rimskih gospá: Pr., Iuv., Lamp. idr.

2. Cyclas -adis, f (sc. insula) Kiklada: Vitr., Sen. tr., Sil., Iuv., nav. v pl. Cycladēs (pesn. tudi -ĕs) -um, acc. večinoma -as, f (Κυκλάδες, sc. νῆσοι) Kikladi, otočje v Egejskem morju, ki obkroža otok Del: C., N., L., V., H., O. idr.

cymbalum -ī, n (gr. κύμβαλον)

1. glasbilo cimbale, iz dveh medenih polobel, kateri so (poseb. ob Kibelinih in Bakhovih svečanostih) udarjali drugo ob drugo (zato tudi v lat. večinoma v pl.): Plin., Q., Plin. iun. idr., cum collegae tui domus cantu et cymbalis personaret Ci., tympana tenta tonant palmis et cymbala circum concava Lucr., cymbalorum et tympanorum pulsus ali tympanorum et cymbalorum strepitus L., Matris (Cybeles) quate cymbala circum (da čebele ne odlete) V., ubi cymbalûm sonat vox Cat., cymbala Thebano concrepuere deo Pr., tundet ad Idaeos cymbala rauca choros Pr., cymbala pulsans amicus Iuv.; pren.: Apion quidem grammaticus (hic quem Tiberius Caesar cymbalum mundi vocabat, … ) Plin. svetovne cimbale = ki ves svet napolnjuje s svojimi učenimi razpravami.

2. zvon v hidravliki: Vitr.

Cynamolgī -ōrum, m (Κυναμολγοί) Kinamolgi = Pesodoji, etiopsko ljudstvo, ki se je preživljalo s pasjim mlekom: Plin.

cynicus 3 (gr. κυνικός)

1. pasji; medic. spastici cynici Plin. bolni za pasjim krčem, pasjemu krču podvrženi.

2. Cynicus 3, adv. -ē kiniški (ciniški) = kiniški ločini (filozofski šoli) pripadajoč. Glavno načelo te šole, ki jo je ustanovil sokratik Antisten, je bilo izogibanje vsem življenjskim potrebščinam in s tem pridobitev nravne svobode in neodvisnosti. Vzdevek Cynicus 3 prihaja deloma od tod, ker so se privrženci te ločine zbirali na Kinosargu (Cynosarges), še bolj pa, ker se je Atencem zdelo njihovo mišljenje in življenje „pasje“. Poleg Antistena sta najznamenitejša predstavnika te šole Diogen (ὁ κύων) in Kratet (Cratēs -ētis); gens (ločina) Pl., Cynice hic accipimur Pl., cena Petr. boren obed, Cynicae institutionis doctor T. učitelj kiniške filozofije. — Od tod subst. Cynicus -ī, m kinik (cinik), kiniški filozof, v pl. kiniki, kiniška ločina: Varr. fr., Cynicorum autem rationem atque vitam alii cadere in sapientem dicunt, … alii nullo modo Ci., mordacem Cynicum sic eludebat H., non doluit patriā Cynicus procul esse Sinopeus (= Diogenes) O., Cynici nudi (= Diogenis) dolia Iuv.

Cypriānus -ī, m, s polnim imenom Thascius Caecilius Cyprianus Tascij Cecilij Ciprijan, sloviti latinski cerkveni oče, roj. okrog l. 200 po Kr. v Kartagini, kjer so ga l. 258 obglavili: Lact., Hier.

Cȳrus -ī, m (Κῦρος, perz. Khuruš = Sonce) Kir,

I. perzijsko moško ime, poseb.

1. Kambizov sin, ustanovitelj perzijskega kraljestva, padel v boju s skitskimi Masageti l. 529 po tridesetletnem kraljevanju: Ci. idr., imenovan tudi Cyrus maior Ap., Lact. Kir starejši.

2. Cyrus minor Kir mlajši, sin Dareja II. Oha ali Nota, brat kralja Artakserksa Mnemona, namestnik v Prednji Aziji, padel l. 401 pri Kunaksah v boju s svojim kraljevskim bratom, katerega je hotel pahniti s prestola: Ci., N.

3. rimski arhitekt v Ciceronovem času: Ci. Od tod adj. Cyrēus 3 (Κύρειος) Kirov = izvirajoč od Kira: ea, quae Cyrea sunt Ci. ep. Kirove stavbe.

4. ime lepega mladeniča: H. (Carmina I, 17, 25 in I, 33, 6).

— II. azijska reka, ki se izliva v Hvalinsko morje: Mel., Plin.

Cythēris -idis, f, s polnim imenom Volumnia Cytheris Volumnija Kiterida (Citerida), osvobojenka Volumnija Evtrapela, igralka v Rimu, ljubica triumvira Antonija: Ci. ep., Plin., zato Ci. ep. imenuje Antonija Cythērius Kiteridi (Citeridi) vdani.

Cyzicos -ī, f: O. (z acc. -on), ali Cyzicus -ī, f: Pr., Fl., ali Cyzicum -ī, n: Mel., Plin.; odvisni skloni z nedoločnim nom.: gen. Cyzici S. fr., acc. Cyzicum Ci., L., S. fr., Vell.; (Κύζικος) Kizik (Cizik), mesto ob južnem obrežju Propontide ob zemeljski ožini, ki veže polotok (Cyzicus) s celino; mesto, ki je slovelo po trgovini in rodovitni okolici, je baje ustanovil neki Cyzicos (-us) Kizik (Cizik), kralj Dolioncev (Dolionēs), Enejev (Aeneus; od tod urbs Aenīdae = Cyzicus: Val. Fl.) sin: Hyg., Mel. — Od tod adj. Cyzicēnus 3 (Κυζικηνός) kiziški (ciziški), iz Kizika (Cizika): Varr. fr., Vitr., Plin.; subst. Cyzicēnī -ōrum, m Kizičani (Cizičani), preb. Kizika (Cizika): Ci., Plin., Suet., T.

čád hollín m ; tizne m

pokriti se s čadom cubrirse de hollín

čáj tea

lipov čáj lime-blossom tea (ali infusion), infusion of lime leaves and lime blossom
fermentiran čáj black tea
kamilični čáj camomile tea
čáj iz poprove mete peppermint tea
malica s čájem (ob petih popoldne) afternoon tea, five-o'clock tea
škatlica za čáj tea-caddy
jedilni obrok s čajem (kot večerja) high tea, meat tea
piti čáj to take tea, to have tea
popiti skodelico čája to have ali to take a cup of tea
kuhati čáj to make tea
skuhati čáj to make the tea

čajánka thé moški spol

čajanka s plesom thé dansant

čajánka té m

čajanka s plesom té-baile m; té danzante

čakajoč pridevnik
1. (o čakanju) ▸ várakozó, váróTakoj ko so se vrata odprla, je prvi začel podajati meče in gorjače čakajoči množici. ▸ Amint kinyílt az ajtó, ő volt az első, aki elkezdte kiadni a kardokat és fáklyákat a várakozó tömegnek.
Najprej sem napisal scenarij, nato čakajoč na film še roman. ▸ Először a forgatókönyvet írtam meg, majd a filmre várakozva a regényt is.
Peter je odkorakal do čakajočega taksija. ▸ Peter odalépett a várakozó taxihoz.

2. (ki zahteva ukrepanje) ▸ várakozó, függőben lévő
V mapi s čakajočo pošto ni bilo testnega sporočila. ▸ A várakozó üzenetek mappában nem volt benne a tesztüzenet.
Izberite Prekliči, da pobrišete iz vrste vse čakajoče naloge. ▸ Válassza a Mégse lehetőséget az összes függőben lévő feladat törléséhez a várólistáról.
Čakajoči odpadki se kopičijo, smrad, ki ga vohajo v dolini, pa je vse hujši. ▸ Az elszállításra váró hulladék halmozódik, a völgyben érződő bűz pedig egyre elviselhetetlenebb.

čakanj|e, čakanj|e srednji spol (-a …) das Warten; zoprno: die Warterei; (čas čakanja) die Wartezeit, Wartezeiten množina
dolgo čakanje na meji: lange Wartezeiten
čakanje na das Warten auf, das Abwarten
zoprno čakanje v vrsti: die Anstellerei; vojska das Hinhalten
taktika čakanja vojska die Hinhaltetaktik (tudi figurativno)
v delovnem pravu: der Wartestand
na čakanju im Wartestand
krajšati si čas med čakanjem sich die Wartezeit verkürzen (s/z mit)

čaka|ti (-m) počakati/načakati se

1. warten (koga/kaj/česa auf) (brata auf den Bruder, priložnost(i) auf die Gelegenheit)
čakati na warten auf (s/z mit); (etwas) abwarten

2. (pričakovati) erwarten (hrepeneče sehnlich, otroka ein Kind)
figurativno komaj čakati (etwas) kaum erwarten können

3. (stati v vrsti) anstehen (za um, für), Schlange stehen

4.
čakati koga dogodek/dogodki ipd: bevorstehen (čaka me X X steht mir bevor), zukommen auf (čaka me X X kommt auf mich zu); erwarten (čaka me X es erwartet mich X), kaj slabega: (jemandem) blühen (čaka me X mir blüht X)

5.
čakati koga/na koga soba, kosilo : bereitstehen, bereit sein

6.
figurativno na to še čakamo (s tem zamujajo/to še manjka) das steht noch aus

7.
pustiti koga čakati warten lassen, (odlašati z odločitvijo ipd.) (jemanden) hinhalten
pustiti se čakati auf sich warten lassen
figurativno na kaj je/ni bilo treba dolgo čakati (etwas) ließ (nicht) lange auf sich warten
čakati v zasedi im Hinterhalt liegen
morati čakati warten müssen, ker ima kdo/kaj prednost: zurückstehen müssen
kaj (sploh) še čakaš? worauf wartest du noch?
čakati križemrok untätig warten

čákati (-am) imperf. ➞ počakati

1. aspettare, attendere:
čakati prijatelja, telefonski klic, na novico aspettare un amico, una telefonata, una notizia
čakati na službo aspettare un impiego; adm. essere nelle liste di attesa
lovec čaka na lisico il cacciatore apposta la volpe

2. (pričakovati) aspettare:
čakati otroka aspettare un bambino
pren. komaj čakam non vedo l'ora (che, di)
čakati v vrsti fare la fila per

3. čakati kaj (dogodek) aspettare, attendere:
kdo ve, kaj nas še čaka chissà cosa ci attende

4.
čakati (na) (biti pripravljen za koga) essere pronto
kosilo čaka na mizi il pranzo è in tavola
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pustiti se čakati farsi attendere
to delo ne more čakati questo lavoro non può aspettare
na to boš še dolgo čakal campa, cavallo mio, ché l'erba cresce
čakati s prekrižanimi rokami starsene con le mani in mano
PREGOVORI:
kdor čaka, ta dočaka bisogna dar tempo al tempo; tempo e pazienza fanno più che forza e dispetto; col tempo e con la paglia maturano le nespole

čakra samostalnik
v azijskih kulturah (energijski center v telesu) ▸ csakraZ vadbo vizualizacije energije vsake od čaker se spoznamo s temi sedmimi ravnmi moči. ▸ Azzal, hogy gyakoroljuk az egyes csakrák energiájának vizualizálását, megismerjük az erőnek ezt a hét szintjét.
Povezane iztočnice: korenska čakra, rdeča čakra, rumena čakra, vijolična čakra, modra čakra, grlna čakra, kronska čakra, vratna čakra

čaranj|e srednji spol (-a …) der Zauber, die Hexerei; das Zaubern ( tudi za čarovniške nastope )
čaranje za dež der Regenzauber, der Wetterzauber
odpraviti s čaranjem wegzaubern