Franja

uklánjati (-am) | ukloníti (uklónim)

A) imperf., perf.

1. (pripogibati, pripogniti) curvare; chinare:
uklanjati glavo chinare il capo

2. pren. piegare, sottomettere:
uklanjati razum volji sottomettere la ragione alla volontà
glave, tilnika, vratu ni nikoli uklonil non si è piegato mai (alla violenza, al sopruso)

B) uklánjati se (-am se) | ukloníti se (uklónem se) imperf., perf. refl.

1. piegarsi, sottomettersi, soggiacere:
uklanjati se sili piegarsi alla violenza

2. star. inchinarsi, chinarsi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
fiz. svetloba, zvok se ukloni la luce, il suono deviano

ukléščiti (-im)

A) perf. attanagliare, abbrancare, serrare; stringere forte; bloccare; incastrare:
voznika je ukleščilo med sedežem in volanom il conducente si trovò bloccato fra il sedile e il volante
med. ukleščiti kilo strozzare l'ernia

B) ukléščiti se (-im se) perf. refl. rimanere stretto, incastrato

ukòr (-ôra) m censura, ammonizione, biasimo, reprimenda; sgridata, strapazzata; pog. cicchetto, tirata d'orecchi;
zaradi številnih izostankov s pouka mu je ravnatelj izrekel ukor, pa še doma jih je pošteno slišal per le numerose assenze ingiustificate il preside lo punì con un'ammonizione e a casa si prese una bella strapazzata

ukra|sti (-dem) krasti stehlen, (izmakniti) entwenden, pogovorno: klauen; figurativno spanje, sebi čas: stehlen (si sich)
ukrasti se sich stehlen/wegstehlen, sich schleichen/wegschleichen

ukreníti (ukrénem) | ukrépati (-am) perf., imperf. agire; provvedere; punire:
ukreniti vse, da se bolezen ne bi razširila provvedere il necessario perché la malattia non si diffonda
ukreniti vse potrebno prendere gli opportuni ripari

uléči se (uléžem se) | ulégati se (-am se) perf., imperf.

1. distendersi; coricarsi:
uleči se na bok, hrbet, trebuh distendersi sul fianco, sul dorso, sul ventre

2. (leči) posarsi, depositarsi:
gošča se je ulegla na dno la feccia si è posata sul fondo

3. abbassarsi, posarsi:
sneg se je ulegel toliko, da je primeren za smuko la neve si è abbassata tanto da poterci sciare bene

4. adattarsi; quadrare; stare bene:
čevlji se uležejo po nogi le scarpe si adattano al piede
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. starost se je ulegla nanj è invecchiato
evf. uleči se k večnemu počitku morire, spirare
pren. uleči se komu v srce guadagnarsi l'affetto di qcn.

úlica (-e) f

1. via, strada, vicolo:
prečkati ulico tagliare la strada
razsvetliti ulice illuminare le strade
asfaltirana, makadamska, tlakovana ulica strada asfaltata, selciata, lastricata
glavna, stranska ulica via principale, secondaria
enosmerna ulica strada a senso unico
stanovati na Tržaški ulici 5 stare, abitare in via Trieste, 5
trgovska ulica via commerciale
slepa ulica vicolo cieco (tudi pren.)

2. ekst. strada; piazza:
jezik, nasilje ulice linguaggio, violenza della strada
otroka je vzgajala ulica il ragazzo è cresciuto, si è formato sulla strada
študenti so šli na ulice gli studenti sono scesi in piazza
mladi veliko časa preživijo na ulici i giovani passano molto tempo fuori, per strada

ulíti (ulíjem) | ulívati (-am)

A) perf., imperf. metal. gettare, colare, fondere:
uliti zvon fondere una campana
uliti v palice svergare

B) ulíti se (ulíjem se) | ulívati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. sgorgare, scaturire; erompere:
iz rane se je ulila kri il sangue sgorgò dalla ferita

2. (tudi impers.) piovere, diluviare, scrosciare:
ulilo se je kot iz škafa piovve a dirotto
nenadoma se ulije ploha un acquazzone si riversò dal cielo improvvisamente

3. pren. (množično se premakniti) riversarsi:
množica se je ulila na cesto la moltitudine si riversò sulla strada

ūllus 3, gen. ūllīus, dat. ūllī, pron. indefinitum (demin. ūnus nam. *ūnulus, *ūnlus)

1. adj. (sploh) kateri, kak, neki, (ne)kdo: ullo modo Ter., si ullo modo potero Ci., ulla si tibi iuris perierati poena nocuisset umquam H., dum amnes ulli rumpuntur fontibus V., antequam imperium ullum accipere quivisset S., sine ullo remedio Ci., sine ulla vituperatione Ci. brez kake (= brez sleherne) graje, čisto brez očitka, sine ullo vulnere Ci. brez najmanjše rane, brez sleherne poškodbe; večinoma v nikalnih stavkih ali stavkih z nikalnim pomenom (non ali neque ullus = noben, nobeden, nikak): neque in ullam partem disputo Ci., debebat ullum nummum nemini Ci., an est commodum ullum tum expetendum? neque ullam picturam fuisse, quin conquisierit Ci.

2. (redko) subst. kdo, kaj; klas. le o osebah: nec probante ullo nec vocante L., negat se posse iter ulli per provinciam dare C. pravi, da ne more nikomur dovoliti … ; v pl.: quae tanta societas ullis inter se?; nam. neutr. klas. le ulla res: non opinor rem ullam potuisse mutari C., neque res ulla praetermissa est Ci. in nič se ni opustilo; šele pri L.: nemo ullius (nam. ullius rei) nisi fugae memor.

Opomba: Pesn.: gen. ūllĭus: O., Cat., V. (Catal.); gen. ūllī: Pl.; dat. ullae: Tib.

uls (star. ouls), soobl. ultis, praep. z acc. (prim. ollus = ille, ōlim) onstran, onkraj, na oni strani, na drugi strani (naspr. cis): et uls Tiberim et cis Tiberim Varr., Gell., cis Tiberim et ultis Tiberim Dig. Iz te praep. je nastala komp. obl. *ulter -tra -trum, ohranjena le v abl. sg. f in n ultrā in ultrō. —

C. ultrā

I. adv.

1. dalje, naprej: facultas u. procedendi Auct. b. Afr., u. neque curae neque gaudio locum esse S., u. quo progrediar, quam ut veri videam similia, non habeo Ci.; pesn.: quid u. provehor? V.

2. metaf.
a) (časovno) dalje, nadalje, naprej, v prihodnje, v bodoče: neque u. bellum dilatum est L., haud u. latebras quaerit V., usque ad Accium et u. Q., neque facturam u. T.; komparativna lastnost se kaže v zvezi s quam: non u. quam XXX in dies Cu., nec u. moratus, quam dum auxilia conciret T.
b) (glede na število in mero) dalje, več: nihil u. requiratis Ci., nullum u. periculum vererentur C., serviendum (sc. est) aut imperitandum; nam quid u.? S., quae moenia u. habetis? V. kako zavetje imate sicer še razen tega zidovja?; s quam: nihil u. motum, quam ut turmae ostenderentur L.
c) (komp. pomen je izginil) na ono stran, onstran, onkraj (naspr. citra): dextera nec citra mota nec u. O. ne na to, ne na ono stran, ne nazaj, ne naprej, cis Padum ultraque L. —

II. praep. z acc.

1. zaradi svojega komp. pomena izraža ultra pomikanje naprej čez (nad) kako določeno mejišče = dalje od, naprej od, on(o)stran, onkraj, na oni strani, na drugi strani, on(o)stran: pars citra, pars ultra Taurum est L., u. Silianam villam est villula sordida Ci., u. terminum vagor H.; pogosto (pren.) v nikalnih stavkih izraža, da meja ni bila prekoračena: nec u. minas processum est L., cum libertas non u. vocem excessisset L.; ker ima ultra komp. pomen, se povezuje z abl. mensurae: milibus passuum duobus u. eum C. za 2000 korakov naprej od njega, paulo u. eum locum castra transtulit C.; redkeje z acc. extensionis: nacti portum u. Lissum milia passuum tria C. Ultra se pogosto zapostavlja relativu, redkeje subst.: modus, quem ultra progredi non oportet Ci., fines, quas u. citraque nequit consistere rectum H., quae Euphratem ultra communierat T.

2. (časovno) dlje kot, več kot, čez, nad: u. biennium T., u. Socratem Q. čez Sokratovo dobo.

3. (o številu in meri) čez, nad, preko, več kot, bolj kot: u. eum numerum Auct. b. Alx., u. modum Q., u. legem H., u. fas trepidare H., si u. placitum laudarit V., vires u. sortemque senectae (sc. ferebat labores) V., laboris u. fidem (neverjetno) patiens Suet., u. opiniones omnium Iul. Val. —

B. ultrō, adv. (prim eō, quō)

1. na ono stran, na drugo stran, on(o)stran: u. istum a me Pl. ali u. istunc Pl. proč s tem človekom!, proč z njim!; tako tudi: u. te, amator! Pl.; večinoma v zvezi s citro sem in tja, z obeh strani: u. et citro cursare Ci., commeare u. ac citro Varr., u. citroque transcurrere L., u. citroque mitti C.; tudi asindet. ultro citro Ci., Suet.

2. metaf.
a) povrh(u), vrh(u) tega, poleg tega, celo: etiam me u. accusatum veniunt Ci., his lacrimis vitam damus et miserescimus u. V., morosum u. offendet garrulus H. še bolj (kot je že), vectigalia et u. tributa stalno kurialno besedilo pri L. carina in drugi izdatki iz državne blagajne.
b) sam od sebe, sam po sebi, po svoji volji, svojevoljno, rade volje, radovoljno, prostovoljno, iz lastnega vzgiba, brez vzroka, brez razloga, brez povoda: u. se offerre Ci., u. auxilia mittere S., u. nomina dare L., u. bellum inferre S., si quid petet, u. defer H., u. (povsem nepričakovano) regium insigne sumpsit T. — Ker se je komp. pomen besede izgubil, je nastal dvojni komp. ulterior -ius, adv. ulterius (acc. n.)

1. bolj na óni (drugi) strani ležeč (stoječ, nahajajoč se), on(o)stranski, onkrajen (naspr. citerior): Gallia Ci., Hispania Suet., pars urbis L., ripa V., Cu., Vell., portus Ci.; subst.: pons ulteriora (onostransko ozemlje) adnectit coloniae T.; occ. oddaljenejši, daljši: quis est ulterior? Ter. kdo stoji zadaj?, castella C., equitatus C. v večji razdalji postavljeno, inde abit ulterius O., ulterius (dalje, naprej) nihil est nisi frigus O.; subst.: cum a proximis impetrare non possent, ulteriores temptant C.

2. metaf.
a) (časovno) oddaljenejši (bolj oddaljen), nadaljnji, kot adv. dalje, dlje, več: ulterius ne tende odiis V., haud ulterius tulit O.; pesn.: pudor est ulteriora (kar še sledi) loqui O., ulteriora pudet docuisse O.
b) occ. pretekel, daven, minul: ulteriora (preteklo, davno) mirari, praesentia sequi T.
c) (o stopnji) kaj presegajoč, višji, hujši, več, bolj: semper iuventis ulteriora petit O., rogabat ulterius iusto O., quid ulterius timendum foret? L. — Superl., tvorjen naravnost iz uls, je ultimus 3 „najbolj onostranski“, „najbolj on(o)krajen“

1. (krajevno) najoddaljenejši (najbolj oddaljen), skrajnji, skrajen, najskrajnejši, zadnji (naspr. citimus): luna, quae ultima a caelo (= proti zemlji) est Ci.
a) atrib.: ultimae terrae Ci., N., gentes Ci., orae Pl., Ci., tellus O., ultimis urbis partibus L., praeponens ultima (sc. verba) primis H.; subst. m.: recessum primi ultimis non dabant C. prvi zadnjim; subst. n.: caelum, quod ultimum mundi est Ci. najskrajnejši del, stagni ultima O. meje, ultima signant V. cilj.
b) partitivno = ultima pars (alicuius rei): ultima prona via est O. zadnji del poti, in ultimam provinciam Ci., u. tellus O. rob zemlje, in ultimis aedibus Ter. v najoddaljenejšem delu hiše; tako tudi: in ultimā plateā Pl., in primis finibus tibi se praesto fuisse dicit usque ad ultimos prosecutum Ci. od vstopa na ozemlje do izstopa.

2. metaf.
a) (časovno) najdavnejši, najstarejši, najstarodavnejši, najskrajnejši (naspr. primus): multa ab ultimā antiquitate repetere Ci., ab ultimo principio Ci., initium Corn., pueritiae memoria ultima Ci., ab origine ultimā stirpis Romanae N., sanguinis ultimus (prvi) auctor V.
b) occ. zadnji: regnum, spes L., senatus consultum C., dies V., lapis Pr. nagrobnik, cerae Mart. oporoka, ultimam manum imponere rei O.; partitivno: ultimo mense Iunio Col. ob koncu meseca junija; subst.: ultimum orationis L. konec (sklep, zaključek) govora, ultima quid referam? O., ultima exspectato Ci. zadnje dogodke, pervenire ad ultimum (do skrajne meje) aetatis humanae Sen. ph., in ultimis esse Sen. rh. biti v zadnjem pojemanju, biti v smrtni agoniji, umirati, biti v zadnjih vzdihljajih, biti na koncu; adv. α) ultimē naposled, nazadnje, vendarle, končno: Sen. ph. β) (acc. n.) ultimum zadnjič: Cu., u. domus suas visuri L.; ad ultimum do zadnjega: an exsulem illā aetate … ad ultimum mori iussurum? L.; pogosteje = naposled, nazadnje, vendarle, končno: si, qualis in cives, qualis in socios, talis ad ultimum in liberos esset L. γ) (abl. n.) ultimō naposled, nazadnje, navsezadnje, vendarle, končno: Petr., Suet.

3.
a) (o stopnji) največji, najvišji, najhujši: summum bonum, quod ultimum appello Ci., ultima omina Cu., crudelitas, auxilium L., discrimen ultimum regni L., praeda per ultimum scelus parta Cu., u. supplicium C. smrtna kazen, necessitas ultima T.; pogosto subst. n. ultimum inopiae L. skrajn(j)a revščina (ubožnost), skrajno (skrajnje) pomanjkanje, ultimum in libertate T. skrajna svoboda, ultima audere L. ali experiri L. ali pati Cu., O., L. najskrajnejše, najhujše; adv. α) ultimē (kar) najhuje: verberare aliquem Ap., affectus Ap. v skrajno slabih okoliščinah. β) ad ultimum do skrajn(j)e mere, do skrajnosti, skrajno (skrajnje): fidem ad ultimum praestitit L., ad ultimum demens L.
b) occ. najnižji, najmanjši, najslabši, zadnji: famulus Enn., stirps Vell., uxor Ap. najslabša, principibus placuisse viris non ultima laus est H.; subst.: Mysorum ultimus Ci., labore eum ultimis militum certare L., in ultimis laudum esse L. na najnižji stopnji hvale, in ultimis ponere Plin.

ultimo

A) agg.

1. zadnji:
l'ultimo giorno del mese zadnji dan v mesecu
termine ultimo zadnji rok
in ultima analisi pren. končno, konec koncev
ultima istanza pravo na zadnji instanci, stopnji
in ultima istanza pren. navsezadnje
all'ultimo momento, all'ultima ora v zadnjem trenutku
gli eroi dell'ultima ora iron. slabš. junaki po bitki
dalla prima all'ultima parola od začetka do konca
le ultime parole famose pog. šalj. rekel in ostal živ
arrivare buon ultimo priti zadnji na cilj
avere sempre l'ultima parola imeti vedno zadnjo besedo
dare l'ultima mano dokončati, dodelati
non è ancor detta l'ultima parola pren. ni še rečeno
esalare l'ultimo respiro izdihniti, umreti
essere all'ultima ora biti na smrtni postelji, umirati
esprimere le ultime volontà izraziti zadnjo voljo, narediti oporoko

2. ekst. zadnji, poslednji:
fare un ultimo sforzo napeti zadnje sile

3. zadnji (časovno najbližji); najnovejši:
l'ultima guerra zadnja vojna
l'ultimo grido della moda zadnji krik mode
dell'ultima ora najnovejši
ultimo scorso admin., trgov. prejšnji (dan v tednu, mesecu):
sabato ultimo scorso prejšnjo soboto

4. daven

5. knjižno oddaljen

6. skrajen:
le ultime propaggini della penisola skrajni obronki polotoka

7. pren. zadnji, poslednji (po važnosti, vrednosti):
l'ultimo arrivato, l'ultimo venuto pren. najmanj pomembna, sposobna, zaslužna oseba
l'ultima ruota del carro pren. slabš. peto kolo pri vozu
non ultimo vreden, zaslužen
di ultima qualità ekst. zelo slabe, najslabše kvalitete

8. pren. največji, najvišji:
all'ultimo grado do najvišje stopnje
portare qcs. alla sua ultima conseguenza kaj pripeljati do skrajnosti

9. pren. knjižno glaven, osnoven:
ecco la ragione ultima delle mie decisioni to je glavni razlog mojih odločitev

B) m (f -ma)

1. zadnji, zadnja; poslednji, poslednja:
l'ultimo della classe najslabši učenec
l'ultimo in classifica šport zadnji na lestvici
l'ultimo della lista zadnji na seznamu
gli ultimi saranno i primi biblijsko poslednji bodo prvi
l'ultimo degli ultimi najslabši sploh

2. pog. zadnji (v vrsti, zaporedju):
l'ultimo del mese zadnji (dan) v mesecu
questa è l'ultima (malefatta, birichinata) che mi hai combinato ta je zadnja, ki si mi jo zagodel

3. pren.
all'ultimo, in ultimo na koncu
da ultimo, sull'ultimo končno
fino all'ultimo do konca

umakníti (-em) | umíkati (-am)

A) perf., imperf.

1. ritirare, spostare, togliere:
umakniti avto s pločnika spostare l'auto dal marciapiede
umakniti predstavo s sporeda togliere lo spettacolo dal cartellone
ni umaknil pogleda z nje non toglieva gli occhi da lei

2. ritirare; recedere:
jur. umakniti obtožbo recedere dall'accusa

B) umakníti se (-em se) | umíkati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. spostarsi, tirarsi indietro; pren. ritirarsi, chiudersi, fuggire:
umakniti se za dva koraka tirarsi indietro di due passi
pren. umakniti se v svet sanj chiudersi nelle fantasticherie

2. schivare, evitare, rifuggire:
umakniti se udarcu schivare il colpo
pren. umakniti se vsem odgovornostim rifuggire da qualsiasi responsabilità

3. dimettersi; ritirarsi:
umakniti se s položaja dimettersi dalla carica
umakniti se v privatno življenje ritirarsi a vita privata

4. ritirarsi, retrocedere; essere sostituito:
voda se je umaknila v svojo strugo l'acqua si è ritirata nell'alveo
pren. naravna vlakna so se umaknila sintetičnim alle fibre naturali si sono sostituite le sintetiche

uma|zati (-žem) (etwas) schmutzig machen, beschmutzen, beschmieren, figurativno besudeln
umazati si roke sich die Finger schmutzig machen

umázati to dirty, to soil; to sully

ne bi si hotel umázati rok s tem I would not soil my hands with it
umázati se to dirty, to soil
to blago se hitro umaže this fabric soils easily

umázati (umážem)

A) perf. ➞ mazati

1. sporcare, insudiciare, lordare:
umazati obleko, posodo, tla sporcare il vestito, le stoviglie, il pavimento

2. pren. macchiare, infamare, disonorare

B) umázati se (umážem se) perf. refl. sporcarsi, imbrattarsi, insudiciarsi; pren. macchiarsi:
umazati se s hudim zločinom macchiarsi di un grave delitto
umazati se s krvjo imbrattarsi di sangue
umazati se z blatom impillaccherarsi, inzaccherarsi

C) umázati si (umážem si) perf. refl. sporcarsi, macchiarsi:
umazati si roke s čim sporcarsi le mani con qcs. (tudi pren.)

Umber -bra -brum úmbrijski, úmbrski: canis V., aper H., maritus O., porcus Cat., lacus (= Clitumnus) Pr., opes Stat., vilicus Mart.; subst.

1. Umber -brī, m
a) (sc. canis) umbrijski lovski pes: Sen. tr., Sil., Val. Fl., Umber haeret hians V.
b) Úmbrijec, Úmber: Fest., P. F.; nav. pl. Umbrī -ōrum, m α) Úmbrijci, Úmbri, preb. Umbrije, staro italsko pleme: L., Plin., Plin. iun. β) Umbrī (umbrī) úmbri, mešanci med muflonom in ovco: Plin.

2. Umbra -ae, f Úmbrijka, Úmbra; v besedni igri z umbra: quasi flagitator astat usque ad ostium, nec mi umbra hic usquamst, nisi si in puteo quaepiamst. TR. Quid? Sarsinatis ecquast? si Umbram non habes Pl. (Mostell. 768—770). — Od tod subst. Umbria -ae, f Úmbrija, dežela Umbrijcev med Etrurijo in Jadranskim morjem: Varr., Ci., L., Pr., Plin. idr., imenovana tudi Umbria terra: Gell.; adj. Umbricus 3 úmbrijski, úmbriški: creta Plin.

umbesinnen^*: sich umbesinnen premisliti si

umbinden^*1 privezati (sich si); ein Buch: prevezati

uméven inteligible; comprensible; fácil de comprender

to je samo ob sebi umevno eso se entiende por sí mismo; claro está, claro (que sí); eso se sobreentiende; fam eso cae de su peso
samo po sebi je umevno, da ... queda entendido que...

umgehen^*1 hoditi/iti okoli, narediti ovinek; krožiti; Geister: strašiti; eine Krankheit usw.: širiti se; umgehen mit (handhaben) ravnati; mit Gedanken: ukvarjati se z; mit jemandem: družiti se; sage mir, mit wem du umgehst, und ich sage dir, wer du bist povej mi, s kom se družiš, in povem ti, kdo si