Franja

picca² f trma; muha:
fare qcs. per picca narediti kaj iz same kljubovalnosti

pictor -ōris, m (pingere) slikar: Varr., Ci. idr. Kot nom. propr. Pictor -ōris, m Píktor, priimek Fabijevega rodu (po nekem predniku, ki je bil slikar). Poseb.

1. Q. Fabius Pictor Kvint Fabij Piktor, udeleženec druge punske vojne in avtor v grščini napisanih letopisov, iz katerih je veliko črpal Livij: Ci., L.

2. Servius Fabius Pictor Servij Fabij Piktor, sodobnik Katona starejšega in avtor dela De iure pontificio: Ci.

pièce [pjɛs] féminin kos, košček; drobec; sestavni del; zaplata; kovanec, novec; soba; napitnina; militaire top, kanon; (šahovska) figura; gledališka igra; listina

à la pièce po kosu; akordno
pièce à pièce kos za kosom
pièce anatomique (anatomie) preparat
pièce de blé njiva žita
pièce de, à conviction (juridique) dokaz(ilo)
pièce d'eau ribnik
pièce d'échecs šahovska figura
pièce d'identité osebni izkaz
pièce jointe priloga (pismu)
pièce justificative dokaz(ilo)
pièce de légitimation legitimacija
pièce manquée (technique) izvržek
pièce de monnaie, d'or kovanec, zlatnik
pièce de musique skladba
pièce officielle uradna listina
pièce d'un procès (pravdni) akti
pièce de rechange (technique) nadomestni del
pièce de séjour dnevna soba
pièces de service stranski prostori
pièce de théâtre gledališka igra (en 3 actes v 3 dejanjih)
pièce à tir rapide brzostrelni top
appartement masculin de trois pièces trisobno stanovanje
armé de toutes pièces (figuré, familier) na vse pripravljen
fait de pièces et de morceaux skrpan (iz zaplat)
maillot masculin une pièce enodelni kopalni kostim
ouvrier masculin aux pièces kosovni, akordni delavec
petite pièce (théâtre) enodejanka
tout d'une pièce iz enega kosa; brez prekinitve
de toutes pièces popolnoma
acheter un deux pièces kupiti dvosobno stanovanje
être aux pièces delati na akord; figuré muditi se (komu)
être tout d'une pièce (figuré) biti nepopustljiv
c'est la meilleure pièce de son sac to je njegov najboljši (so)delavec
être inventé de toutes pièces biti popolnoma izmišljen
donner la pièce à quelqu'un dati napitnino
faire pièce à quelqu'un zagosti jo komu; upirati se komu
mettre en pièces razbiti, na kose razdrobiti
rendre à quelqu'un la monnaie de sa pièce vrniti komu milo za drago
tailler en pièces (militaire) uničiti, potolči
travailler à la pièce delati po kosu, akordno

pied [páid] pridevnik
lisast, pisan, šarast

Pied Piper (of Hamelin) lovec na podgane iz Hamelina
figurativno pied piper lovec na podgane

pierre [pjɛr] féminin kamen (tudi médecine); kamenje, kamnina

pierre à pierre kamen za kamnom, postopoma
de pierre iz kamna, kamnit
dur comme pierre (figuré) trd kot kamen
malheureux comme les pierres zelo nesrečen
pierre d'achoppement, de scandale kamen spotike; težava, ovira; nevarnost
pierre à aiguiser brus
pierre angulaire vogelni kamen
pierre artificielle sintetičen, drag kamen
pierre calcaire apnenec
pierre commémorative spominski kamert
pierres pluriel concassées gramoz
pierre fausse nepristen, ponarejen (drag) kamen
pierre à feu, à fusil, à briquet kresilni kamen
pierre fine pristen drag kamen
pierre fondamentale temeljni kamen
pierre funéraire nagrobni kamen
pierre gravée karneja
pierre de grès peščenec
pierre meulière mlinski kamen
pierre milliaire miljnik (kamen ob cestil)
pierre philosophe kamen modrijanov
pierre ponce plovec, votlič
pierre précieuse dragulj
pierre (sépulcrale, tombale) nagrobni kamert
pierre de touche (technique, figuré) preskusni kamen, zlatarska oslica
âge masculin de pierre (histoire) kamena doba
chute féminin de pierres padanje kamenja
tailleur masculin de pierres kamnosek
visage masculin de pierre hladen in nepremičen obraz
être comme une pierre changé en pierre (figuré) biti kot nepremičen kip
faire d'une pierre deux coups ubiti dve muhi z enim kamnom
jeter la pierre à quelqu'un (figuré) grajati, obsoditi koga
jeter une pierre dans le jardin de quelqu'un indirektno koga napasti
ne pas laisser pierre sur pierre ne pustiti kamna na kamnu
marquer un jour d'une pierre blanche, noire zaznamovati dan z rdečim (zaradi kakega uspeha), s črnim (zaradi kake nesreče)
il gèle à pierre fendre zmrzuje, da kamenje poka
c'est une pierre dans mon jardin to velja meni, to leti uame, to je udarec po meni
poser la première pierre položiti temeijni kamen
tomber comme une pierre pasti ko klada
trouver des pierres dans son chemin (figuré) naleteti, zadeti na težave

pieux, euse [pjö, z] adjectif pobožen, bogaboječ; spoštljiv, poln spoštovanja

un pieux mensonge laž iz usmiljenja (da ne bi koga boleče prizadeli)

pijáča drink; beverage

alkoholna pijáča alcoholic drink
lahka (močna) pijáča soft (strong) drink
opojna pijáča intoxicating (strong, hard) drink; tipple
opojne pijáče pl spirits pl
najljubša pijáča favourite drink
zdrava pijáča wholesome drink
osvežujoča, osvežilna pijáča refreshing drink
brezalkoholna pijáča soft drink
pijáča iz visoke čaše long drink
jedača in pijáča food and drink
vdan pijáči addicted to drink
žgana pijáča spirituous (ali spiritous) liquor
sladna pijáča (pivo) malt liquor
trgovina z žganimi pijáčami liquor trade
biti vdan pijáči to be a great drinker, to drink hard, to be a (habitual) drunkard
dati za pijáčo komu to treat someone to a drink; to stand someone a glass (ali a drink), to stand treat to someone
vdati se pijáči to take to drink

pijanec samostalnik
(alkoholik) ▸ részeges, iszákosVeljal je sicer za odličnega igralca, a bil je tudi brezupen pijanec. ▸ Ugyan kiváló színésznek számított, de egyúttal kilátástalan részeges volt.
Pijanec se je primajal iz gostilne, padel in začel bruhati. ▸ A részeges kitántorgott a kocsmából, elesett, és elkezdett hányni.

pike [é] moški spol (-ja …) der/das Pikee
ovratnik iz pikeja der Pikeekragen

pĭla³ -ae, f

1. žoga (iz usnja, nagačena z dlako): Varr. ap. Non., Pl., Petr., Sen. ph., pilā ludere Ci., H.; preg.: claudus pilam retinere Ci. (o človeku, ki česa ne zna uporabljati), mea pila est Pl. žoga je moja = jaz sem dobil; meton. igra(nje) z žogo, žoganje: quantum alii tribuunt alveolo, quantum pilae Ci., pilae studium Ci. vneto (navdušeno, marljivo) žoganje.

2. metaf. vse, kar je okroglo, oblo, klobčič, klobka (klopka), klobko (klopko), okrogel kup, krogla: lanuginis Plin., terrae Varr. zemeljska obla, pilae Nursinae Mart. = rapa rotunda; occ.
a) milni mehurček: pilae Mattiacae Mart.
b) glasovalna kroglica: Pr.
c) nagačena človeška podoba, s katero so za zabavo dražili bike pri bikoborbah, slamnati mož: Mart.; biki so tako podobo skoraj vedno raztrgali, od tod metaf.: noluerit dici quam pila prima suam Mart. (o raztrgani suknji).

pīla¹ -ae, f (iz pīnsere; prim. pīstor)

1. možnar: Ca., O., Col., Plin.

2. neko korito valjalcev: Ca.

pile⁴ [páil]

1. prehodni glagol
kopičiti, nakopičiti, grmaditi, nagrmaditi, skladati (tudi up)
naložiti, natrpati (on na)
prenatrpati
pogovorno gnati do skrajnosti, pretirati

2. neprehodni glagol (zlasti z up)
nakopičiti se, natlačiti se
pogovorno zdrenjati se (into v, out of iz)
ameriško, pogovorno plezati, plaziti se

to pile up arms zložiti puške v piramido
pogovorno to pile it on pretiravati
to pile in stlačiti se v tesen prostor
to pile on (ali up) the agony s pretiravanjem povečati bolečino
to pile up nasesti (ladja), razbiti avion, doživeti letalsko nesrečo

pilotíranje (letalo) pilotage moški spol ; (ladje) lamanage moški spol

avtomatsko, iz daljave vodeno pilotiranje pilotage automatique, téléguidé
slepo pilotiranje pilotage sans visibilité
pristojbine za pilotiranje (ladje) frais moški spol množine (ali droit moški spol) de lamanage (ali de pilotage)

pīlum -ī, n (osnovna obl. *pi(n)slom iz pīnsere phati; prim. gr. πίσσω, πτίσσω)

1. možnarski kij, možnarsko tolkalo, možnarski tolkač: Ca., Plin.

2. metaf. metalno kopje rimske pehote, 2,5 m dolgo, z lesenim držalom in dolgo železno konico: Ci., L. idr., pila conicere, mittere, emittere C., pila muralia C. kopja, z obzidja metana na oblegovalce, pila Horatia L., Pr. horacijska kopja, kopja Horacijev (neki prostor v Rimu ob Foru, kjer so na stebru visela kopja Horacijev; prim. pīla²); preg.: pilum inicere alicui Pl. začeti boj s kom.

pin¹ [pin]
bucika, igla, zaponka
tehnično količ, klinček, moznik, žebljiček, zatič, zagozda; šilo, osnik, lunek; strelica, kazalec (kompasa), krak (šestila); vijak pri violini
figurativno malenkost, mrvica; kuhinjski valjar
množina, pogovorno noge
šport kegelj

to be weak on one's pins imeti šibke noge
not to care a pin ne jemati v mar, ne upoštevati
there's no pin to choose between them nobene razlike ni med njima, podobna sta si kot jajce jajcu
to knock s.o. off his pins podreti koga na tla
in a merry pin vesel, razpoložen
on a merry pin okajen, opit
you might have heard a pin fall lahko bi bil slišal iglo pasti na tla
as neat as a new pin kakor iz škatlice
pins and needles mravljinci
on pins and needles kakor na trnih
pogovorno on one's pins na nogah, čil in zdrav
clothes-pin kljukica za perilo
drawing-pin risalni žebljiček
hair-pin lasna igla
nine pin kegelj
rolling pin kuhinjski valjar
safety-pin varnostna zaponka
tie-pin kravatna igla

pīneus 3 (pīnus) smrekov, borov: O. idr., nuces, stipites Ca., nuclei Varr., texta carinae Cat., silva V., Sil. smrečje, claustra V., plaga montis V., ardor V. ogenj iz smrekovega lesa, nucleus Cels., nux Col., Plin., favillae Plin., pinea nodosae … robora clavae Stat.; subst.

1. pīnea -ae, f
a) smrekov (borov) storž: Col., Lamp.
b) „storž“, vrsta vrtinčastega vetra (prim. gr. στρόβιλος): vertex ille est vel, uti dicitur, pinea[s], cum torquetur humus arida et ab infimo erigitur ad summum Ap.

2. pīneum -ī, n = pīnea: Vulg.

pinijev pridevnik
1. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ mandulafenyőSopomenke: pinijin

2. (izdelan iz lesa pinije) ▸ mandulafenyő
3. (o plodu) ▸ mandulafenyőSopomenke: pinijin

pinjola samostalnik
(plod) ▸ fenyőmagŠpinačo pokapamo z mlačnim oljem ter potresemo s pinjolami in parmezanom. ▸ A spenótra rácsepegtetjük a langyos olajat, majd megszórjuk fenyőmaggal és parmezánsajttal.

pinna² -ae, f (iz *pid(s)na ali *pit(s)na, indoev. kor. *(s)pid-, *(s)pit-, razširjen iz kor. *(s)pō, *(s)pēi- koničast, šilast, ostnat; prim. lat. spīna, spīca, gr. σπιλάς, σπίλος greben, čer, lit. spitnà jeziček v zaponki, spitēle, spituté igla v zaponki, stvnem. spiz, spizzi = nem. Spieß, spitz) osnovni pomen ost, od tod

1. zobčasti medzidek (nadzidek), kresta, v pl. tudi = naperki: Cu., Sen. tr., Luc., Stat., Sil., Gell. idr., a pinnis hostis defendebant facillime funditore Quadr., eius (sc. muri) summa pinnae Varr., muri L., asseribus falcatis detergebat pinnas L., turres contabulantur, pinnae ex cratibus attexuntur C., sedes castrorum in morem pinnis atque aggere cingit V., est autem et aliud genus testudinis … sed habet circa pluteum et pinnas ex tabulis et superne subgrundas proclinatas Vitr.

2. puščica: traiectus pinnā tempora cantat olor O.

3. plavut: in spatium resilire manus breve vidit (sc. Libys) et illas iam non esse manus, iam pinnas posse vocari O., itaque et delphini inmeantes Nilo, quorum dorso tamquam ad hunc usum cultellata inest pinna Plin., ideo pinnarum quoque fiunt discrimina, quae pedum vice sunt datae piscibus Plin.

piōvere^*

A) v. intr. impers. (pres. piōve) deževati:
piovere a dirotto, a catinelle liti kot iz škafa
non ci piove pren. pog. o tem se ne razpravlja, to je povsem gotovo
piove sul bagnato pren. nesreča ne pride nikoli sama
tanto tonò che piovve pren. toliko je grmelo, da se je ulil dež

B) v. intr.

1. pren. deževati; pasti, padati:
piovere dal cielo pren. pasti z neba

2. deževati; pasti, padati (nenadoma, v velikih količinah):
da dove sei piovuto? odkod si se vzel?