Franja

trȍšak -ška m
1. strošek: živjeti o svom -u; razdijeliti troškove na pojedince; baciti se u velike troškove naprtiti si velike stroške; troškovi proizvodnje; troškovi prometa, saobraćaja; troškovi života življenjski stroški
2. izdatki, stroški: izvesti akciju bez velikog -a; to je skopčano s velikim troškovima
3. potrošek: ja ću platiti sam svoj trošak u gostioni; na putu nisam imao nikakva -a

trouble¹ [trəbl] samostalnik
težava, trud, napor, motnja, motenje, nadloga; nevšečnost, neprijetnost; skrb, žalost, trpljenje, bol, muka; breme (to komu), nesreča, zlo, stiska; tegoba; napaka, pogreška, pomanjkljivost, slaba stran; komplikacija, problem, sitnost(i); kočljiv položaj
narečno porod; bolezen
politika nemir, konflikt; kraval, škandal, afera
tehnično okvara, motnja, defekt

in trouble v stiski (težavi, nepriliki)
digestive troubles prebavne motnje, težave
heart trouble srčna bolezen
labour troubles delavski nemiri
troubles in the Near East nemiri na Bližnjem Vzhodu
to ask for trouble, to look for trouble sam si iskati (delati) težave, izzivati usodo
the trouble is that... težava je v tem, da...
(it is) no trouble! (to ni) nobena težava!; že dobro!; prosim!
(I am) sorry to give you such trouble žal mi je, da vam delam take sitnosti
she is a great trouble to her family ona je (v) veliko breme svoji družini
to be in trouble with the police imeti težave (nevšečnosti) s policijo
to be out of one's troubles osvoboditi se skrbi (težav), priti iz neprilik
I have been through much trouble veliko sem prestal (pretrpel)
to get into trouble zaiti v težave
to get a girl into trouble zapeljati dekle
to go to much trouble da(ja)ti si mnogo truda
to give s.o. the trouble, to put s.o. to much trouble povzročiti komu težave (skrb), spraviti koga v hude nevšečnosti
to make trouble delati težave
we did it to spare you trouble naredili smo to, da bi vam prihranili trud
to stir up trouble povzročati zmedo, nemir
I don't want to be a trouble to you ne bi vas hotel vznemirjati
he won't even take the trouble to answer ne vzame si niti truda, da bi odgovoril
to take great trouble (to take no trouble at all) veliko (nobenega) truda si ne da(ja)ti
troubles never come singly nesreča nikoli ne pride sama

trovare

A) v. tr. (pres. trōvo)

1. najti:
trovare qcs. per terra kaj najti na tleh
andare a trovare qcn. iti, skočiti po nekoga, obiskati nekoga

2. najti, dobiti; imeti; doseči, dosegati:
trovare un po' di pace najti malo miru
trovare il proprio utile imeti korist
trovare la gloria, il successo doseči slavo, uspeh

3. ekst. naleteti na:
trovare una buona accoglienza naleteti na dober sprejem, biti dobro sprejet

4. iznajti; odkriti, odkrivati; stuhtati, pogruntati:
trovare un rimedio a čemu znati pomagati
trovare sempre nuove scuse izmišljati si vedno nove izgovore

5. zalotiti; odkriti:
trovare qcn. sul fatto, con le mani nel sacco koga zalotiti pri dejanju
lo trovò che rubava zalotil ga je pri kraji

6. odkriti, odkrivati; ugotoviti, ugotavljati:
trovo il cibo buono, eccellente hrana se mi zdi dobra, odlična
ha trovato lo spettacolo noioso predstava je bila po njegovem dolgočasna, se mu je zdela dolgočasna

7. misliti, meniti:
trovo che hai fatto bene mislim, da si dobro storil
trovi? pog. se ti zdi?

8. zavedeti se; uvideti:
trovare di aver perso uvideti, da si izgubil

B) ➞ trovarsi v. rifl. (pres. ci troviamo) dobiti, dobivati se, srečati, srečevati se

C) ➞ trovarsi v. rifl. (pres. mi trōvo)

1. biti, počutiti se:
trovarsi d'accordo strinjati se
trovarsi bene, male počutiti se dobro, slabo
trovarsi deluso, ingannato, smarrito počutiti se razočaranega, prevaranega, izgubljenega
trovarsi in pericolo biti v nevarnosti

2. znajti se

3. biti, nahajati se:
la Venere di Botticelli si trova agli Uffizi Botticellijeva Venera je v galeriji Uffizi

tŕta botanika (vinska) vine; (divja) Virginia creeper

hmeljeva tŕta hop
list vinske tŕte vine leaf, pl leaves
kol(iček) za tŕto vine prop
brajdnik, latnik za vinsko tŕto vine trellis
iz tŕte izviti (figurativno, izmisliti si) to trump up (zgodbo a story)
iz tŕte izvit trumped-up
iz tŕte izvite obdolžitve trumped-up charges pl
to je iz tŕte izvito that's nothing but a fabrication, that's rather farfetched (ali rather a tall story), that is pure imagination

trucco m (pl. -chi)

1. trik; ukana, prevara (tudi ekst.):
trucco cinematografico, fotografico, scenico filmski, fotografski, scenski trik
è tutto un trucco vse skupaj je navadna prevara
il trucco c'è ma non si vede za prevaro gre, čeprav neopazno

2. maskiranje (obraza)

3. kozmet. (truccatura) kozmetika, ureditev obraza, make-up; šminkanje; šminka:
trucco da giorno, da sera dnevna, večerna ureditev obraza

trúd trouble, effort; exertion; pains pl; hard work, labour, toil; endeavour

trúda poln painful, troublesome
s trúdom with an effort
brez trúda without trouble, easily, effortlessly
z velikim trúdom with great difficulty
z lahkim trúdom easily
izgubljen trúd a waste of effort
trúd brez haska wasted effort
ves trúd je zaman pogovorno it's all a waste of time, pesniško it is labour lost
ni mi žal trúda I don't mind hard work, I don't shrink from hard work
hvala za vaš trúd I thank you for the trouble you have taken
z malo trúda with a little trouble, by taking a little trouble
po velikem trúdu sem uspel I succeeded after a great deal of trouble
ni vredno trúda it isn't worth while, it is not worth the trouble
veliko trúda si da(ja)ti to take great trouble
dal si je mnogo trúda, da (bi naredil izpit) he was at great pains to (pass the examination)
nobenega trúda se ne bati, se ne ustrašiti to spare no effort, to grudge no pains
povzročil, dal ti bom veliko trúda I'm going to cause you a lot of trouble
prav nobenega trúda si ne vzeti, dajati to take no trouble at all
ne varčevati s trúdom to spare no effort (ali no pains)
naredil sem to, da bi ti prihranil trúd I did it to save you trouble
biti tepen v zahvalo za svoj trúd to get a thrashing for one's pains
tratiti, zapravljati (svoj) trúd (figurativno) to plough the sand
ni si vzel niti trúda, da bi odgovril he didn't even take the trouble to answer

trúd peine ženski spol , mal moški spol , effort moški spol , fatigue ženski spol

brez truda sans peine, sans efforts, facilement, aisément
z velikim trudom à grand-peine
po mnogem trudu après bien des efforts
dajati si truda se donner de la peine (ali du mal), s'efforcer de
nobenega truda se ne ustrašiti ne reculer devant aucune peine
ves trud je zaman c'est peine perdue
to ne velja truda cela ne vaut pas la peine, familiarno le jeu n'en vaut pas la chandelle
truda poln pénible, laborieux, plein de difficultés

trúd esfuerzo m ; pena f

brez truda sin esfuerzo, fácilmente
z velikim trudom a duras penas
po mnogem trudu a costa de muchos (ali de grandes) esfuerzos, después de muchos esfuerzos
ni vredno truda no vale (ali no merece) la pena
to je izgubljen trud (je zaman) son esfuerzos baldíos
truda poln penoso, fatigoso, difícil
dajati si truda esforzarse (za por)
ne delajte si truda! ¡no se moleste usted!
nobenega truda se ne bati, se ne ustrašiti no omitir esfuerzos, no escatimar esfuerzos
prihranite si trud! ¡no se moleste usted!
veliko truda prizadeti komu dar mucho que hacer a alg
stati, veljati truda costar trabajo

trudi|ti se (-m se) potruditi se sich Mühe geben, sich bemühen (um); (prizadevati si) sich anstrengen, sich bemühen, da bi kaj dosegel: (große) Anstrengungen machen, z vsemi silami: alle Hebel in Bewegung setzen
ne truditi se posebno es sich [leichtmachen] leicht machen

trudíti se (-im se) imperf. refl.

1. faticare, sforzarsi; adoperarsi:
brezuspešno, dolgo se truditi sforzarsi vanamente, a lungo
truditi se za naklonjenost koga adoperarsi per il favore di qcn.

2. affaticarsi, arrovellarsi, industriarsi, ingegnarsi:
trudil se je, da bi rešil problem si arrovellò per risolvere il problema
truditi se za otroke faticare per i figli

trump¹ [trəmp]

1. samostalnik
(kartanje) adut (tudi figurativno)
pogovorno dober, plemenit, krasen človek; zvesta (poštena) duša

all his cards are trumps, everything turns up trumps with him njemu se vedno vse posreči, on ima vedno srečo
he holds all the trumps on ima vse adute
to lead off a trump izigrati adut
to play trump figurativno izigrati (svoj) zadnji adut
to put s.o. to his trumps prisiliti koga, da izigra svoje zadnje adute; figurativno spraviti koga v stisko, prisiliti ga, da uporabi svoja zadnja sredstva
to turn up trumps obrniti karto, da se odloči, katera barva bo adut; figurativno, pogovorno izkazati se kot najboljše imeti srečo

2. prehodni glagol
prevzeti z adutom
figurativno prelisičiti, posekati (koga)
neprehodni glagol
izigrati adut, prevzeti z adutom

to trump out izigrati adut
to trump up zastarelo izmisliti si, iz trte izviti

trūsō -āre (intens. k trūdere) krepko (pošteno) suvati, krepko (pošteno) dregati, močno drezati: deprendi modo pupulum puellae trusantem hunc ego si placet Dionae protelo rigida mea cecidi Cat.

tȑzavica ž
1. trzavica: spopala ga neka trzavica
2. zdraha: medu njima su bile neke -e nekoliko godina več let sta se dajala, sta si bila navzkriž

tržíšče (-a) n (trg) mercato:
izgubiti, osvojiti tržišče perdere, conquistare un mercato
izvažati na tuje tržišče esportare sul mercato estero
tržišče se umirja il mercato si sta facendo fiacco
vreči na tržišče lanciare sul mercato
tržišče delovne sile il mercato della manodopera

tù adv.

1. qua, qui (per lo stato in luogo):
kje si? Tu dove sei? Qui
ljudje so tu delovni in gostoljubni qui la gente è operosa e ospitale
(pri govorjenju po telefonu) tu XY qui NN, al telefono NN

2. (v predik. rabi)
pomlad je tu è venuta la primavera
da da, leta so tu eh già, colpa degli anni
kosilo je tu, izvolite il pranzo è servito, prego!
tu doli, tu gori quaggiù, quassù

3. tu ... tam, tu pa tam qua... là, qua e là, ogni tanto, di tanto in tanto; saltuariamente; passim:
delal je zdaj tu, zdaj tam ha lavorato ora qui, poi là
tu pa tam raste kako drevo qua e là spunta un albero

tū, pron. personale za 2. os. sg., gen. tuī, dat. tibī̆, acc. tē, abl. tē (skr. tú, tū, t(u)vám, gr. at. σύ, dor. τύ, homersko τύνη, got. þu = stvnem dū̆, nem. du, sl. ti, lit. tù) ti; pl. vōs, gen. part. vestrum (vostrum), gen. obj. vestrī (vostrī; prim. nostrum, nostrī pod egō), dat. vōbis, acc. vōs, abl. vōbis vi

I.

1. splošno: quot pondo te censes esse nudum? Pl., istanc tecum conspicio simul Pl., vos iuvenes animos geritis muliebres Enn., si quis quid vostrum Epidamni curari sibi velit Pl., vestri adhortandi causa L.

2. poudarjeno: tu mihi etiam legis Porciae, tu C. Gracchi, tu horum libertatis mentionem facis Ci., tibi aras, tibi occas, tibi metis Pl.

3. v nasprotju: tu nidum servas, ego laudo ruris rivos H., ego tu sum, tu es ego Pl.; pogosto elipt.: quid tu, vir optime (sc. dicis)? Ci. —

II.

1. kot dat. ethicus: alter tibi descendit de palatio et aedibus suis Ci., ecce tibi exortus est Isocrates Ci., haec vobis istorum per biduum militia fuit L.

2. vōs pri skupnih imenih v sg.: vos, Romanus exercitus L., vos, o Calliope, precor, aspirate canenti V., vos, Gaetulia sueta Sil.

Opomba: Pron. se krepi
a) s tĕ (gl. to besedo): tūte Kom., Ci., tēte (acc. in abl.) Ter., Ci.; tudi tūtine in tūtin? = tūtene? Pl.
b) z met (gl. to besedo): tibimet Pl., Sen. tr., vōsmet Pl., L., Ci., tūtemet (tūtimet) Ter., Lucr. — Star. gen. tis (= tui): Pl.; acc. in abl. tēd: Pl.

túdi aussi, également, même

jaz tudi moi aussi
jaz tudi ne moi non plus
ne samo …, temveč tudi non seulement…, mais aussi (ali encore)
tudi če même si, quand bien même
tudi takrat, ko alors même que
tudi če je še tako bogat (aus)si riche qu'il soit, tout riche qu'il est, quelque riche qu'il soit

túdi

A) adv.

1. anche, pure:
ni samo lepa, je tudi pametna non solo è bella, è anche intelligente
smem tudi jaz zraven? Ne, ti pa ne vengo anch'io? No, tu no

2. anche, financo, persino:
mnogi so omedleli, nekateri tudi umrli molti svennero, alcuni persino morirono
po mnogih neuspehih so odnehali tudi najbolj trmasti dopo ripetuti insuccessi, desistettero anche i più tenaci

3. (za podkrepitev trditve) proprio:
ti se moraš tudi povsod vmešavati devi proprio ficcare il naso dappertutto

B) konj.

1. ne le ... ampak tudi, ne samo ... ampak tudi non solo... ma anche:
ni samo govoril, je tudi pridno delal non si limitava solo a parlare, era bravo anche a lavorare

2. tudi če, če tudi, tudi kakor, tudi ko anche se; benché:
če bi tudi hotel, ne sme anche se lo volesse, non deve (farlo)

tuer [tɥe] verbe transitif ubiti, pobiti; figuré spraviti s poti; zaklati (živino); uničiti; figuré nadlegovati, moriti, iti na živce (quelqu'un komu)

se tuer ubiti se; napraviti samomor; najti (svojo) smrt, smrtno se ponesrečiti; figuré zelo si prizadevati (à za)
bon à tuer (figuré) neznosen
il est à tuer človek bi ga ubil, tako je tečen
tuer dans l'œuf zatreti v kali, zadušiti
tuer le temps ubijati čas
tuer le ver na tešče popiti šilce žganja
(familier) il n'a jamais tué personne (figuré) on ni zloben
tuer quelqu'un avec ses questions moriti koga s svojimi vprašanji
ceci tuera cela novo bo ubilo staro
se tuer de travail garati, ubijati se z delom
je me tue à vous le répéter neprestano vam to ponavljam
il s'est tué dans un accident, en voiture smrtno se je ponesrečil z avtomobilom
tuer quelqu'un d'un coup de fusil ustreliti koga

túj (-a -e)

A) adj. altrui:
posegati v tuje pravice violare i diritti altrui
bahati se s tujo učenostjo gloriarsi della dottrina altrui

2. estraneo, forestiero:
uporabljati tujo delovno silo impiegare manodopera estranea

3. altro:
ozemlje pripada tujemu narodu il territorio appartiene a un altro popolo

4. straniero, estero; forestiero:
učiti se tuj jezik studiare una lingua straniera
sprejemati tuje navade accogliere usanze forestiere
potovati po tujih deželah viaggiare in paesi stranieri
tuj državljan cittadino straniero

5. (nepovezan z okoljem) estraneo:
počutiti se tujega sentirsi estraneo

6. diverso, dissimile; knjiž. altro:
kulturi obeh narodov sta si še zmeraj tuji le culture dei due popoli sono ancor sempre dissimili tra loro, ancor sempre divergono

7. estraneo, lontano:
vaše ideje so mi tuje le sue idee mi sono estranee
biti tuj essere impersonale, distaccato
živeti pod tujo streho stare, abitare sotto un tetto altrui
povedati skozi tuja usta dirlo con parole altrui
kititi se s tujim perjem farsi bello con le penne altrui
lahko je s tujo roko kače loviti è facile cavare le castagne dal fuoco con la zampa del gatto
lingv. tuj element esotismo
šport. tuji igralec oriundo
hist. tuji vojak ausiliario

B) túji (-a -e) m, f, n
misli na svoje, tuje pa pusti pri miru pensa al tuo e lascia stare l'altrui
iti na tuje andare all'estero