Franja

trĭgōn¹ -ōnis, m (tuj. τρίγωνον trikot)

1. trigón = trda, z lasmi nagačena odskakujoča žogica, ki so si jo z roko ali mrežo podajale tri osebe, stoječe vsaka v enem kotu trikotnega prostora (od tod njeno ime): Mart. (z acc. -ōna).

2. meton. žoganje s trigónom, žoganje v trikotniku: fugio campum lusumque trigonem H.

tri-iugis -e (trēs in iugum) trovprežen: cornipedes rapiant inposta petorrita mulae; vel cisio triiugi, si placet, insilias Aus.

trilt [tril]

1. samostalnik
glasba triler, tresenje (glasu); gostolevek
fonetika soglasnik, ki se izgovarja s trilerjem, zlasti r

2. neprehodni glagol
trilirati, izvajati trilerje, gostoleti; tresti (z glasom, zvokom)
prehodni glagol
peti (pesem) s triliranjem, tresenjem glasu
fonetika izgovarjati (npr. soglasnik r) s triliranjem

to trilt to o.s. trilirati si

trínaest štev. trinajst: tebi je danas trinaest godina danes si trinajst let star

tringle [trɛ̃glə] féminin (kovinska) letva, palica, drog (npr. za zavese); (familier)

se mettre la tringle (figuré) pas si zdrgniti

trīticēius 3 (trīticum), vulg. = trīticeus pšeničen: LY. Emito sepiolas, lopadas, loligunculas, hordeias. CHA. Immo triticeias, si sapis Pl.

triturer [-türe] verbe transitif zmeti, streti, zmrviti

se triturer les méninges, la cervelle, le ciboulot (figuré) (precéj brezuspešno) si glavo beliti, razbijati
triturer du sel streti, zmleti sol

triumphō -āre -āvī -ātum (triumphus)

1. slaviti (proslavljati) triumf (zmagoslavje), triumfírati: Plin., Vell., Fl. idr., ex praeturā, ex urbe Ci., ex (zaradi) victoriā suā Sen. ph., ex bellis transalpinis Ci., triumphantem albi per urbem vexerant equi L., coronatis triumphat equis O., triduo triumphare L. epit., triumphavit L. Murena de (nad) Mithridate Ci.; pesn.: equi triumphantes O. konji triumfatorjevega (zmagoslavnega) voza.

2. trans. slaviti triumf (zmagoslavje), triumfírati nad kom, čim, premagati, obvladati koga, kaj, zmagati nad kom: triumphati magis sunt quam victi T. nad njimi slavili so zmago, ne da bi jih bili dejansko premagali, terram triumphare Lact. ali mortem omnibus terroribus Lact. premagati; lahko tudi pass.: triumphatus orbis O., triumphatā Corintho V., triumphati Medi H., ne triumpharetur Mitridates T., triumphatis Spartanis, triumphato oriente Iust., omnia armis Romanorum superata et a Cornelio Balbo triumphata Plin.; pesn.: amor de meo iure triumphavit Pr., amor de vate triumphat O.; occ.: bos triumphatus O. uplenjen, aurum triumphatum zaseženo, zaplenjeno.

3. metaf. triumfírati = veseliti se, radovati se, zganjati veselje, biti vesel, ukati, vriskati: triumpho, si licet abscedere Ter., de fugā Cu., erupit e senatu triumphans gaudio Ci., in quo exsultat et triumphat (veseli se in vriska) oratio mea Ci., laetaris tu in omnium gemitu et triumphas Ci.

triumphus (stlat. triumpus) -ī, m (morda izpos. iz gr. ϑρίαμβος trojni korak; od tod „slovesni sprevod“ ali „slavnostna pesem“ v čast Bakhu)

1. triúmf, zmagoslavni sprevod, zmagoslavje. Če si je kak vojskovodja priboril vojno zmago, s katero je razširil meje rimskega imperija, mu je senat priznal slavnosten vhod v Rim (alicui triumphum decernere Ci. ali deferre L.). Oblečen v zlatovezeno togo (toga picta) in tuniko, okrašeno z uvezenimi palmovimi vejami (tunica palmata), ovenčan z lovorjevim vencem in držeč v roki slonokoščeno palico ali žezlo se je peljal skozi zmagoslavna vrata (porta triumphalis) v mesto na vozu, ki so ga vlekli beli konji (albi equi). Pred vozom so korakali vklenjeni ujetniki (per triumphum ducere Ci.), prav tako so spredaj nosili plen, vojaki pa so peli slavospeve ali pa tudi zabavljice na račun triumfatorja in vpili „io triumphe“: L., Ci., Suet. Senat je triumfatorja spremljal na Kapitol, kjer je ta žrtvoval Jupitru bele bike (albi greges Romanos ad templa deûm duxere triumphos V.): Plin., Ap. idr., tu dum precedis, „io triumphe“ dicemus H., triumphum deportare ex provinciā N., Ci. priboriti si zmagoslavje nad … , triumphum postulare, impetrare L., triumphum frequentare ali celebrare (o vojakih) L., triumphum agere de Liguribus L., de classe Ci. ali ex Etruriā, ex Aequis L. ali (z gen. osebe) Baiorum L. triumfirati (slaviti zmagoslavje) nad kom (čim); toda: Pharsaliae pugnae Ci. zaradi bitke pri Farzalu, in urbem reversus tres triumphos egit, unum ex Illyrico, alterum ex Actiacā victoriā, tertium de Cleopatra L., triumphus fuit tantum de nomine Fl. pri triumfu je bilo proslavljeno (navedeno) le njeno ime.

2. metaf. triúmf = slavna zmaga, zmagoslavje, zmagovit boj, starejše zmagodobitje: ut repulsam tuam triumphum suum duxerint Ci., luxuriae Plin., ex inimicorum dolore Ci., de se ipso Iust., pro victorialibus epulares (pri popivanju) triumphi Amm.

trium-vir -virī, m (trēs in vir) triúmvir (tudi triumvír), član združbe treh mož, trimož: Prisc. idr., C. Gracchum triumvirum ferro necaverat S.; pl. trium-virī -ōrum (pogosteje -ûm), m, tudi trēs-virī in III virī, trium virōrum, m triúmviri (tudi triumvíri), združba treh mož, trimoštvo, trimožje: triumviros coloniae deducendae creaverunt L. Taki triumviri so bili:

I. redni oblastniki:

1. triumviri capitales (pri Pl. le tresviri) jetniški triumviri, trije višji jetničarji, jetniški predstojniki, ki so nadzorovali državne jetnišnice, skrbeli za izvrševanje telesnih in smrtnih kazni ter za mir in javno varnost: L., Ci., Dig. idr., triumviris opus est, comitio, carnifice Sen. rh., si tresviri me in carcerem compegerint Pl., ad tresviros iam ego deferam nomen tuom Pl.; te iste imenuje L. triumviri carceris lautumiarum; sg.: triumvir capitalis Asc. in samo triumvir: Val. Max., Asc.

2. triumviri nocturni triumviri nočnih enot, trije poveljniki redarjev in gasilcev: L., Val. Max., Dig.

3. v municipijih so triumviri triumviri najvišja veja oblasti, sestavljena iz treh mož: Ci. —

II. izredni oblastniki (pristavljeni dat. gerundivi natančneje definira namen njihove izvolitve):

1. triumviri za ustanavljanje kolonij, naseljevanje kolonistov in delitev zemlje mednje: triumviri coloniae deducendae L., agro dando, dividendo, assignando, agris dividendis L., triumvir coloniis deducendis S., triumvir agris dividendis Fl.; tudi triumviri agrarii L.; samo triumvir: cum triumvir coloniam deduxisset Ci.

2. triumviri epulones „pojedniški“ triumviri, trije oskrbovalci javnih pojedin ob raznih igrah: L., tresviri epulones Ci.

3. triumviri mensarii bančni triumviri, trije pooblaščenci za urejanje denarnih zadev (zlasti za poravnavo in izterjavo dolgov): L.

4. triumviri monetales denarni (monetarni) triumviri, trije predstojniki državne blagajne: Dig.; isti se sicer imenujejo triumviri auro (argento, aeri) flando ali feriundo: Ci. ep.

5. triumviri militibus conscribendis naborniški triumviri, trije pooblaščenci za vojaški nabor: L.

6. triumviri sacris conquirendis donisque persignandis so skrbeli za iskanje in nabiranje svetinj (= svetih reči) ter zapisovanje zaobljubljenih darov: L.

7. triumviri reficiendis aedibus triumviri za ponovno postavitev (pogorelih) svetišč: L.

8. triumviri (Gell.) ali tresviri (L. epit.) rei publicae constituendae ustavni triumviri (ustavno trimoštvo), triumviri za vzpostavitev ustavnega reda (za umiritev razmer v državi; tako so se imenovali triumviri Antonij, Oktavijan in Lepid); sg.: triumvir rei publicae constituendae Gell., triumvir rei publicae N.; samo triumvir: Plin., Vell., Suet.; v pl.: triumviri Suet.

tŕkati (-am) | tŕkniti (-em)

A) imperf., perf.

1. bussare:
trkati na vrata bussare alla porta

2. battere; toccare, (i bicchieri) brindare:
trkati s petami battere i tacchi
trkniti na zdravje brindare alla salute

3. battere, sbattere contro:
čolni so trkali ob pomol le barche sbattevano contro il molo

4. cozzare, dare cozzate

5. trkati na pren. fare appello a; ekst. pejor. solleticare:
trkati na solidarnost fare appello alla solidarietà
trkati na nečimrnost solleticare la vanità
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dan trka na okna si fa giorno
ali te luna trka? ma sei matto?
trkati na vrata bussare alla porta; ekst. cominciare, essere alle porte
trkati na odprta vrata spalancare una porta aperta
bibl. trkajte in se vam bo odprlo bussate e vi sarà aperto, chiedete e vi sarà dato

B) tŕkati se (-am se) imperf. refl. trkati se na, po battersi:
trkati se po prsih battersi il petto

trmogláviti (-im) imperf. essere caparbio, cocciuto, testardo; ostinarsi, fissarsi, incaponirsi; non sentir ragione:
šel bom, je trmoglavil vado, si ostinava a ripetere

tŕn espina f (tudi fig)

beli trn espino m blanco
črni trn ciruelo m silvestre, endrino m
on jim je trn v peti (fig, ne morejo ga videti) no pueden verle ni en pintura
zadreti si trn v nogo clavarse una espina en el pie
ni rože brez trna no hay miel sin hiel, no hay boda sin tornaboda

trobenta samostalnik
1. (glasbilo) ▸ trombitaMoje besede je preglasil zvok trobente. ▸ Szavaimat túlharsogta a trombita hangja.Vsi člani družine znajo igrati trobento, rog in pozavno. ▸ A család minden tagja tud trombitán, kürtön és harsonán játszani.
Sopomenke: trobilo
Povezane iztočnice: navijaška trobenta, pikolo trobenta, baročna trobenta, jazz trobenta, gasilska trobenta, vojaška trobenta, žepna trobenta

2. (glasbenik) ▸ trombita, trombitásNa koncertu bo nastopil tudi trio trobent. ▸ A hangversenyen egy trombitatrió is fellép.
Uprizorili smo pravo kraljevsko dobrodošlico: pred njima so hodile trobente in fanfare ter zastavonoše z angleško, italijansko in venezuelsko zastavo. ▸ Igazi királyi fogadtatásban részesítettük őket: trombiták és fanfárok haladtak előttük, valamint zászlóvivők angol, olasz és venezuelai zászlókkal a kezükben.

3. (igranje trobente) ▸ trombita-, trombitaŠtudij trobente je končal na glasbeni akademiji v Ljubljani. ▸ Trombitatanulmányait a ljubljanai Zeneakadémián végezte.Ko sem bil star dvanajst let, sem se začel učiti trobento, to pa zato, ker izhajam iz glasbene družine. ▸ Tizenkét éves koromban elkezdtem trombitálni tanulni, mégpedig azért, mert zenész családból származom.
4. (goba) ▸ trombitagomba
Če ste nabrali lisičke ali trobente, jih lahko nanizate na vrvico in obesite, da se sušijo na zraku. ▸ Ha rókagombát vagy trombitagombát szedett, akkor zsinórra felfűzve kiakaszthatja őket a levegőre, hogy száradjanak.
Trobent sicer nisva našla, sva pa vsak nabrala lepo porcijo gob. ▸ Trombitagombát ugyan nem találtunk, de mindketten szedtünk egy-egy szép adag rókagombát.
Povezane iztočnice: črna trobenta, mrtvaška trobenta, žolta trobenta

5. (izpušni sistem) ▸ kipufogódobBistvena vizualna razlika je pri zadku, saj opazovalec ne uzre dveh ločenih trobent, ampak značilen dizlov izpušni sistem. ▸ A fő vizuális különbség a hátsó részen látható, ahol a megfigyelő nem két különálló kipufogódobot, hanem egy jellegzetes dízel kipufogórendszert lát.

6. (o zvoku ali obliki trobente) ▸ trombitaSestrična je slike spravila na podstrešju, kjer jih je uničila voda, nekatere pa je dala otrokom, da so si iz njih naredili papirnate trobente. ▸ Az unokahúga a képeket a padláson tárolta, ahol tönkretette őket a víz, néhányat közülük pedig a gyerekeknek adott, akik papírtrombitákat készítettek belőlük.
Ustnice so se mu zaoblile v gumijasto trobento in iz nje se je ulil zveneč tok besed. ▸ Ajkai gumitrombitává kerekedtek és zengő szóáradat tört ki belőlük.

7. (o propagandi) ▸ harsona, szócső, szólamEn sam primer pomnimo, ko je v političnih debatah povzdignil glas, pa je bil še vedno tišji kot znamenite parlamentarne trobente. ▸ Egyetlen olyan példára emlékszünk, amikor egy politikai vitában felemelte a hangját, és még akkor is halkabb volt, mint a híres parlamenti megmondóemberek.
Ko politične trobente molčijo, naj govore dejanja. ▸ Amikor a politikai harsonák hallgatnak, akkor beszéljenek a tettek.
Sopomenke: trobilo

trocken suh; Klima: sušen; figurativ suhoparen; Wein: suh; trocken sein biti suh, Alkoholiker: vzdržati brez pijače; trocken rasieren briti na suho (z električnim brivnikom); trockene Destillation Chemie suha destilacija; trockener Husten suh kašelj; trockene Kälte suh mraz; trockenen Auges brez solze, hladno; trockenen Fußes ne da bi si zmočil noge; auf dem trockenen sitzen figurativ biti suh (brez denarja); ne vedeti ne naprej ne nazaj; ironisch sedeti pred praznim kozarcem; im Trockenen na suhem, figurativ na varnem; seine Schäfchen ins Trockene bringen okoristiti se (na tuj račun)

tromper [trɔ̃pe] verbe transitif varati, prevarati; ukaniti, preslepiti; ogoljufati; ne izpolniti (pričakovanj), razočarati

tromper sa femme varati svojo ženo
on attendait beaucoup de lui, il nous a trompés mnogo smo pričakovali oa njega, pa nas je razočaral
tromper son ennui preganjati (si) dolgčas
ces pastilles trompent la soif, la faim te pastile potolažijo, preženejo, uspavajo žejo, glad
tromper sur la qualité de la marchandise goljufati pri kakovosti blaga
c'est ce qui vous trompe v tem se motite
être trompé dans ses espoirs prevarati se v svojih upih
se tromper (z)motiti se (sur quelqu'un o kom)
se tromper de route zmotiti se v poti, iti po napačni poti
se tromper de date zmotiti se v datumu
se tromper d'adresse obrniti se na napačen naslov
se tromper dans ses calculs zmotiti se v svojih računih, uračunati se
si je ne me trompe če se ne motim
c'est à s'y tromper to si je strašansko podobno
les gens se trompent à sa cordialité ljudi nasedejo njegovi prisrčnosti, se ujamejo, se pustijo prevarati od njegove prisrčnosti

tronc [trɔ̃] masculin deblo; trup; cerkveni nabiralnik za milodare

tronc de cône prisekani stožec
(populaire) se mettre quelque chose dans le tronc vbiti si kaj v glavo
partie féminin supérieure, inférieure du tronc zgornji, spodnji del trupa

trȍšak -ška m
1. strošek: živjeti o svom -u; razdijeliti troškove na pojedince; baciti se u velike troškove naprtiti si velike stroške; troškovi proizvodnje; troškovi prometa, saobraćaja; troškovi života življenjski stroški
2. izdatki, stroški: izvesti akciju bez velikog -a; to je skopčano s velikim troškovima
3. potrošek: ja ću platiti sam svoj trošak u gostioni; na putu nisam imao nikakva -a

trouble¹ [trəbl] samostalnik
težava, trud, napor, motnja, motenje, nadloga; nevšečnost, neprijetnost; skrb, žalost, trpljenje, bol, muka; breme (to komu), nesreča, zlo, stiska; tegoba; napaka, pogreška, pomanjkljivost, slaba stran; komplikacija, problem, sitnost(i); kočljiv položaj
narečno porod; bolezen
politika nemir, konflikt; kraval, škandal, afera
tehnično okvara, motnja, defekt

in trouble v stiski (težavi, nepriliki)
digestive troubles prebavne motnje, težave
heart trouble srčna bolezen
labour troubles delavski nemiri
troubles in the Near East nemiri na Bližnjem Vzhodu
to ask for trouble, to look for trouble sam si iskati (delati) težave, izzivati usodo
the trouble is that... težava je v tem, da...
(it is) no trouble! (to ni) nobena težava!; že dobro!; prosim!
(I am) sorry to give you such trouble žal mi je, da vam delam take sitnosti
she is a great trouble to her family ona je (v) veliko breme svoji družini
to be in trouble with the police imeti težave (nevšečnosti) s policijo
to be out of one's troubles osvoboditi se skrbi (težav), priti iz neprilik
I have been through much trouble veliko sem prestal (pretrpel)
to get into trouble zaiti v težave
to get a girl into trouble zapeljati dekle
to go to much trouble da(ja)ti si mnogo truda
to give s.o. the trouble, to put s.o. to much trouble povzročiti komu težave (skrb), spraviti koga v hude nevšečnosti
to make trouble delati težave
we did it to spare you trouble naredili smo to, da bi vam prihranili trud
to stir up trouble povzročati zmedo, nemir
I don't want to be a trouble to you ne bi vas hotel vznemirjati
he won't even take the trouble to answer ne vzame si niti truda, da bi odgovoril
to take great trouble (to take no trouble at all) veliko (nobenega) truda si ne da(ja)ti
troubles never come singly nesreča nikoli ne pride sama

trovare

A) v. tr. (pres. trōvo)

1. najti:
trovare qcs. per terra kaj najti na tleh
andare a trovare qcn. iti, skočiti po nekoga, obiskati nekoga

2. najti, dobiti; imeti; doseči, dosegati:
trovare un po' di pace najti malo miru
trovare il proprio utile imeti korist
trovare la gloria, il successo doseči slavo, uspeh

3. ekst. naleteti na:
trovare una buona accoglienza naleteti na dober sprejem, biti dobro sprejet

4. iznajti; odkriti, odkrivati; stuhtati, pogruntati:
trovare un rimedio a čemu znati pomagati
trovare sempre nuove scuse izmišljati si vedno nove izgovore

5. zalotiti; odkriti:
trovare qcn. sul fatto, con le mani nel sacco koga zalotiti pri dejanju
lo trovò che rubava zalotil ga je pri kraji

6. odkriti, odkrivati; ugotoviti, ugotavljati:
trovo il cibo buono, eccellente hrana se mi zdi dobra, odlična
ha trovato lo spettacolo noioso predstava je bila po njegovem dolgočasna, se mu je zdela dolgočasna

7. misliti, meniti:
trovo che hai fatto bene mislim, da si dobro storil
trovi? pog. se ti zdi?

8. zavedeti se; uvideti:
trovare di aver perso uvideti, da si izgubil

B) ➞ trovarsi v. rifl. (pres. ci troviamo) dobiti, dobivati se, srečati, srečevati se

C) ➞ trovarsi v. rifl. (pres. mi trōvo)

1. biti, počutiti se:
trovarsi d'accordo strinjati se
trovarsi bene, male počutiti se dobro, slabo
trovarsi deluso, ingannato, smarrito počutiti se razočaranega, prevaranega, izgubljenega
trovarsi in pericolo biti v nevarnosti

2. znajti se

3. biti, nahajati se:
la Venere di Botticelli si trova agli Uffizi Botticellijeva Venera je v galeriji Uffizi