catatēxitechnos -ī, m (gr. κατατηξίτεχνος) „ki s pretiranim piljenjem kvari svojo umetnost“, umetníčar, Kalimahov vzdevek: Plin.
catēnātiō -ōnis, f (catēnāre)
1. arhit. spoj s skobami, zaskobljenje: Vitr.
catherine-wheel [kǽɵərinwi:l] samostalnik
ognjeno kolo (pri ognjemetu)
arhitektura okroglo okno s križnimi špicami
catir [katir] verbe transitif s stiskanjem dati blagu sijaj
caucus2 [kɔ́:kəs] prehodni glagol
voditi ali vplivati s pomočjo politične klike
causeway [kɔ́:zwei] samostalnik
dvignjena pot za pešce; s protjem utrjena pot; nasip (za pot)
caviarder [-vjarde] verbe transitif s črnilom prevleči del besedila (v časopisu), ki ga je cenzura prepovedala; pretiskati
cazadora ženski spol lovka, lovica; lovski jopič, jopič s pasom
cazo moški spol zajemalka; ponev z ročajem; lonec s klejem; vojaška hrana
cazzottare
A) v. tr. (pres. cazzōtto) pog. s pestjo udariti, mahniti; tolči
B) ➞ cazzottarsi v. rifl. (pres. ci cazzottiamo) pretepsti, pretepati se; s pestmi se pretepati
cazzōtto m
1. pog. udarec s pestjo:
fare a cazzotti con qcn. pretepati se s kom
2. (vrsta žvečilnega tobaka) ○
cebollero moški spol trgovec s čebulo
grillo cebollero bramor
cecear (komu ¡ce! = pst!) zaklicati; izgovarjati španski s kot španski c (pred e, i)
cedō1 in st.lat. pl. cette (imp. glag. dare iz ce [gl. to geslo] in *dō = dā, oz. sinkop. iz ce in date)
1. daj, dajte sem, sem s kom ali čim; abs.: cape cedo Ter., cedo, ut bibam (= dā bibere) Pl., cedo, ut aspiciam Pl.; tudi z acc.: Acc. fr., Naev. fr., cedo dextera Ter., cedo tuam mihi dexteram Pl., cette dextras Pl., cette manus vestras Enn. ap. Ci., cedo aquam manibus Pl., cedo aurum mi Pl., quin tu mi argentum cedo Ter., puerum... mihi cedo Ter., cedo senem Ter., cedo, quaeso, codicem Ci., cedo lyram, cedo illum Ph.; obj. je razviden iz besedne zveze: cedo mihi (sc. pateram) Pl., cedo, inquam, si quid ab Attico Ci. ep.; cedo včasih = age! daj!: cedo, nuptias adorna Pl., cedo experiamur Ap.
2. pren. daj, dajte, reci, recite, govori, govorite, povej, povejte, glej, glejte, poslušaj, poslušajte, misli si, mislite si: Iuv., cedo istuc tuum consilium Ter., cedo mihi leges Atinias, Furias Ci., cedo mihi ipsius Verris testimonium Ci., cedo nunc eiusdem illius inimici mei de me eodem ad verum populum in campo Martio contionem Ci., cedo dum (= age dum) povej (govori, reci) torej, na dan s tem: Ter.; včasih je cedo (kakor dā = date, dic = dicite) v pluralnem pomenu = cette: cedo, si vos in eo loco essetis, quid aliud fecissetis? Ca. ap. Q., cedo, quî vestram rem publ. tantam amisistis tam cito? Naev. ap. Ci.; z odvisnim vprašanjem: cedo, quis unquam cenarit atratus Ci., cedo, cui Siculo civis Romanus cognitor factus sit Ci., cedo, quid postea Ci.
céh m (nj. Zeche)
1. ceh, zadruga, esnaf, rufet: čevljarski, krojaški ceh; sprejeti koga v ceh
2. pejor. grupa ljudi istoga zanimanja te s istim interesima: novinarski, filmski ceh
ceil [si:l] prehodni glagol
s stropom pokriti; (strop) opažiti, ometati
ceinturer [sɛ̃türe] verbe transitif obdati s pasom, opasati; prijeti okrog pasu
celebrātiō -ōnis, f (celebrāre)
1. mnogoštevilen obisk, sestanek, pohod s številno udeležbo: quae domus, quae celebratio cotidiana? Ci.
2. svečani shod, svečanost, sijajno obhajanje, slavje: ludorum Ci. ep., Lact., epuli Vell., sacri Plin., paschae Eccl.; abs.: in celebrationibus Vulg. ob praznikih.
3. odlikovanje, odlika: equestres statua Romanam celebrationem habent Plin. konjeniške kipe Rimljani zelo cenijo.
cendrer [sɑ̃dre] verbe transitif pepelnato pobarvati; zmešati s pepelom, pepeliti
centrifuger [-že] verbe transitif ločiti s hitrim vrtenjem, s centrifugo