Franja

démoder, se [-de] priti iz mode, biti nemodêren

démonétisation [-mɔnetizasjɔ̃] féminin vzetje (denarja) iz obtoka; razvrednotenje; diskreditiranje

démonétiser [-tize] verbe transitif vzeti (denar) iz obtoka; figuré razvrednotiti, diskreditirati

démonétiser les pièces d'or vzeti zlatnike iz obtoka

demonetize [di:mɔ́nitaiz] prehodni glagol
razvrednotiti; vzeti iz prometa (denar)

démonter [-mɔ̃te] verbe transitif razdreti, narazen vzeti, razstaviti na sestavne dele, demontirati; vreči (jezdeca) s sedla; odstaviti; zrušiti; militaire vreči iz borbe, iz stroja, onesposobiti za borbo; figuré zmesti, zbegati, spraviti iz ravnotežja

se démonter iti narazen; figuré zmesti se
démonter une tente, une pendule podreti šotor, razstaviti (stensko) uro
démonter un pneu sneti pnevmatiko
démonter l'orateur zmesti govornika

démontrer [-mɔ̃tre] verbe transitif dokazati; demonstrirati, ponazoriti; iz-, pokazati

démontrer la culpabilité de l'accusé dokazati obtoženčevo krivdo
(familier) démontrer par A plus B nespodbitno dokazati

démoulage [-mulaž] masculin vzetje iz modela (du gâteau kolača, torte)

démouler [-mule] verbe transitif vzeti iz modela

démouler une statue en plâtre vzeti iz modela kip iz mavca

Denaturalisation, die, odvzem državljanstva, izbris iz državljanstva

denaturalisieren jemanden odvzeti (komu) državljanstvo, izbrisati (koga) iz državljanstva

dénicher [deniše] verbe transitif vzeti iz gnezda (un oiseau ptiča); odkriti (skrivališče), iztakniti, izbrskati; preplašiti, prepoditi, pregnati; populaire najti; vzeti iz niše (npr. kip); verbe intransitif izleteti (iz gnezda), zbežati, pobegniti

dénicher le voleur odkriti tatu
dénicher un appartement, une situation, une femme de ménage najti, iztakniti stanovanje, službo, postrežnico
dénicher de la ville po-begniti, oditi iz mesta

dénicheur, euse [-šœr, öz] masculin, féminin oseba (otrok), ki jemlje ptiče iz gnezda; figuré oseba, ki zna odkriti, najti, iztakniti (redke predmete)

dénicheur de livres rares odkritelj redkih knjig
dénicheur de fauvettes (figuré) babjek, ženskar

dépanner [depane] verbe transitif popraviti okvaro; reparirati; familier pomagati iz stiske, iz težav

dépanner une voiture, un appareil de télévision popraviti okvaro pri avtu, pri televizijskem aparatu
le mécanicien est venu me dépanner mehanik je prišel in mi popravil okvaro (avta)
tu as des ennuis, je tâcherai de te dépanner imaš težave, skušal ti bom pomagati

déparaffinage [-finaž] masculin odstranitev parafina iz surovega olja

dépatouiller, se [-patuje] familier zlesti iz blata, figuré izvleči se iz težavnega položaja

laissez-le se dépatouiller pustite ga, naj si pomaga sam!

deplane [di:pléin] prehodni glagol & neprehodni glagol
izkrcati (se) iz letala

dépocher [depɔše] verbe transitif vzeti iz žepa

dēpōnō -ere -posuī -positum

I.

1. položiti (polagati), (na tla) postaviti (postavljati): caput Pl., O., corpora, lecticam L. fr., Suet., lecticā paulisper depositā Ci.; hanc vitulam depono H.; šalj.: aliquem d. vino Pl. koga z vinom (na tla) položiti = napiti ga; ret.: Chattos saltus suus Hercynius … deponit T. spušča v ravnino, zapušča v ravnini. Kam? in acie tertio ordine … deponi Varr. (o triarijcih), cum in gremiis mimarum mentum mentemque deponeres Ci., d. plantas (grebenice) in hortis O. ali malleolum in terram, semina sulco Col. zasaditi (zasajati), lyram in muris O., latus in harenis O., fessum militiā latus depone sub lauru mea H., d. corpora sub ramis arboris altae V. uleči se, inter genua sua caput Ap.; pesn. s samim abl.: caput strato d. O.

2. occ.
a) kaj (kot poverjeno blago) spraviti (spravljati), shraniti, v (s)hrambo dati (izročiti, izročati): amphoras in templo Dianae N., signa deposita apud amicos Ci., apud alium eas phaleras habuisse depositas Ci., d. impedimenta citra Rhenum C., liberos, uxores suaque omnia in silvis C., obsides apud eos C., ut ibi (Corinthi) obsides deponerentur L., ad saucios deponendos adire Apolloniam C. da bi ranjence spravil na varno, d. pecuniam apud aliquem ali in delubro Ci. ali ad (v) Phacum L., d. pignus Lucan., testamentum depositum apud virgines Vestales Suet.; od tod subst. pt. pf. dēpositum -ī, n v hrambo dano (poverjeno) blago, polog: Q. (VII, 2, 50; XI, 2, 25), nec umquam depositum tibi sospes erit Iuv., depositum reposcere Suet., in deposito habere, pro deposito esse apud aliquem Icti.
b) denar (kot posojilo) varno naložiti: habere in Africa trecenties HS fundis nominibusque depositum Petr.; pren. komu kaj izročiti (izročati), poveriti (poverjati), zaupati: eas (pecunias) in publica fide L., communem causam populique ius in vestra fide ac religione deponit Ci., quae rimosā bene deponuntur in aure H., quidquid habes, age, depone tutis auribus H., fallere depositum pripraviti ob zaupano = ob posevek: O. (Metam. V, 480) ali = ob zaupano Deaniro: O. (Metam. IX, 120), in quo omnes sollicitudines meas deposui Sen. ph. v čigar srce sem izsul vse svoje skrbi.

3. kako poslopje podreti, porušiti: aedificium Icti., deposita arx Stat.

II.

1. odložiti (odlagati), stran da(ja)ti, znebiti se česa: sarcinas, gladium Ci., arma odložiti: V., Cu., Q. ali položiti: Ci., C., L., onus C., Lucr., coronam L., circum caput micantes radios O., laurum capillis (abl.) ponite! deponunt O., d. soleas Mart., comas Mart. ali crinem T. odrezati, odstriči, ungues et capillos Petr. nohte obrezati in lase odstriči, spiritum Q. sapo zadrževati, vela Sil. sneti, zviti, puerum Plin. iun. razprtati, uxorem et liberos Fl. z voza dati, homines funibus Veg. po vrveh spustiti (spuščati), legiones Auct. b. Afr. ali exercitum in terram Iust. na suho postaviti, izkrcati, aliquem per fenestram Vulg. iz sobe skoz okno spraviti. Od kod? onera iumentis C. tovorno živino razprtati, librum de manibus Ci., cadaver regis de cruce Vulg. s križa sneti. Kam? coronam in aram L.; pesn.: quam (Latonicam) mater prope Deliam deposivit (gl. opombo) olivam Cat. je rodila, d. onus naturae ali fetus in eius tugurio Ph. skotiti, povreči.

2. pren. odložiti (odlagati), (o)pustiti, odreči se, odpovedati se čemu, slovo dati čemu, rešiti se česa, znebiti se česa, izogniti se čemu, odkloniti kaj: onere deposito officii Ci., d. accusatoris personam (krinko), amicitias, inimicitias, invidiam, insidias, molestias, audaciam, timorem, opinionem, tantam dignitatem, ineptias istas et desideria urbis Ci., memoriam alicuius rei ali aliquid ex memoria Ci. pozabiti, provinciam, aedificationem, maerorem atque luctum Ci., omnes curas doloresque Ci. ep., imperium Ci., C., N., Suet., Iust., gloriam Ci., C., consilium C., adeundae Syriae consilium Ci., simultates Ci., Suet., animam N. izdihniti (dušo), ut prius animam quam id (odium erga Romanos) deposuerit N. da je prej izdihnil kakor je (= ga) opustil, d. vitam N., bellum S., L., O., T., Iust. končati, spem C., H., Suet., pudorem H., magistratum C., dictaturam L., Q., Suet., tutelam L., triumphum L. odkloniti, nomen O., famem O. utolažiti, sitim O. (u)gasiti, reparandae classis cogitationem Auct. b. Alx., vota Iuv., honorem Suet., barbariem, tyrannidem, studia belli, metum, odia, offensam Iust. — Od tod subst. pt. pr. dēpōnēns -entis, n (sc. verbum) deponentnik, gram. za glagole, ki „odlagajo“ aktivne oblike (izvzemši pt. pr., pt. fut. in inf. fut.) ter imajo v pasivnih oblikah (razen gerundija) aktivni in medialni pomen: Char., Prisc.

III. (ker so umirajoče polagali s postelje na zemljo) met. pt. pf. dēpositus = umirajoč, ki mu ni rešitve (o bolniku, ki mu je zdravnik napovedal smrt), tudi = umrl: Acc. fr., Caecil. fr., Luc. ap. Non., ut depositi proferret fata parentis V., iam prope depositus O., depositum nec me qui fleat, ullus erit? O.; kot subst. masc.: depositus meus Petr.; pren. izgubljen: mihi videor … maxime aegram et prope depositam rei publicae partem suscepisse Ci.

IV. drž.pr. (v pozni lat.) koga iz službe dati (spraviti), odstaviti: Aug.

Opomba: Nenavaden pf. dēposīvī: Pl., Cat.; inf. pf. dēposīsse: V. (Catal.); sinkopirani pt. pf. dēpostus: Luc. ap. Non.

deportar iz-, pre-gnati; odgnati v kazenske kolonije

dépouiller [depuje] verbe transitif iz kože dati, odreti; sleči; ogoliti; figuré, familier odvzeti, oropati; oskubsti, obrati; osvoboditi; odložiti, znebiti se (quelque chose česa); pregledati, delati izvlečke (quelque chose iz česa); (pre)šteti (glasove)

se dépouiller (o)leviti se, osvoboditi se, znebiti se (de quelque chose česa), odložiti (de quelque chose kaj); ogoliti se
dépouiller un animal, un arbre odreti žival, odvzeti skorjo drevesu
dépouiller un enfant de son manteau sleči otroku plašč
le voleur l'a dépouillé tat ga je okradel
dépouiller tout amour propre odreči se samoljubju
dépouiller un livre, un document, le courrier pregledati knjigo, listine, pošto
dépouiller un scrutin prešteti (volilne) glasove
dépouiller toute pudeur znebiti se, otresti se vsakega sramu