Franja

pero¹ [ó] srednji spol (perésa …) živalstvo, zoologija die Feder (pravo Kielfeder, krmilno Steuerfeder, krovno Deckfeder, letalno Schwungfeder, repno Schwanzfeder, gosje Gänsefeder, nojevo Straußenfeder, pavje Pfauenfeder)
primarna peresa živalstvo, zoologija Handschwingen množina
pahljača iz peres der Federfächer
podoben peresu federartig
lahek kot pero federleicht

peró (pisalno) pen, nib; (ptičje) feather, (za okras) pume; (vzmet) spring

lahek kot peró light as a feather, feather-light
nalivno peró, nalivnik fountainpen
gosje (pisalno) peró quill(-pen)
jekleno peró steel nib
nalivnik z zlatim peresom a gold-nibbed fountainpen
risalno peró drawing-pen
poteza s peresom a stroke of the pen
rebro ptičjega peresa shaft, rib of a feather
s peresi okrašen klobuk a hat trimmed with feathers (ali plumes), a plumed hat
izpuliti peró to pluck a feather (iz peruti from the wing)
živeti od svojega peresa (figurativno) to live by one's pen

pēro¹ -ōnis, m perón, škorenj iz surovega usnja, ki sega do meč: Ca., Sid., crudus V., quem non pudet alto per glaciem perone tegi Iuv., peronibus crura omnia pedesque muniri Iul. Val.

peronei, beseda dvomljivega pomena, verjetno soobl. ali izpeljanka iz pero1: M. Cato originum lib. VII: „Qui magistratum curulem cepisset calceos mulleos † allitaciniatos †, ceteri peronei“ Ca. ap. P. F.

Persae -ārum, m (Πέρσαι) Pêrzijci, in sicer

1. prebivalci pokrajine Perzide: Ci., N. idr.

2. prebivalci perzijskega kraljestva, podložniki perzijskega kralja: Ci. idr.; meton.: in Persas proficisci N. v Perzijo; pesn.: graves Persae H. = Párti; sg. Persēs -ae, m (Πέρσης): Ci., N. ali (v starejši, pa tudi poklas. obl.) Persa -ae, m: Pl., Amm. Pêrzijec; apoz.: Perses hostis Ci., vir Perses Q., Perses nemo, Perses rex N.; kolekt.: inquies Persa Amm. — Od tod
a) adj. Persēus 3 pêrzijski: Babylon Lucan., antrum Iuv., Mel., portus Pl. ob Evboji, kjer je stalo perzijsko ladjevje.
b) Persicus 3, adv. -ē (Περσικός) pêrzijski: apparatus H., servitus Sen., Persice loqui Q. α) bot. malus Persica Plin., Macr. ali arbor Persica Plin. breskev (drevo), subst. Persicus -ī, f: Col., tudi arbor Persici Lamp. breskovo drevo, breskev, malum Persicum Plin. ali subst. Persicum -ī, n: Plin., Col., Mart. breskev (sad). β) Persica -ōrum, n pêrzijska zgodovina: Ci. γ) Persicē (= Περσική) porticus pêrzijsko stebrišče (v Lakedajmonu, zgrajeno iz perzijskega plena, dalje tudi neki hodnik (galerija) na Brutovem podeželskem posestvu): Ci. ep.
c) Persis -idis -idem -idēs in (gr.) -idos -ida -idus, f (Περσίς) pêrzijska: rates O.; kot subst. f α) (sc. terra, γῆ) Pêrzija, dežela ob Perzijskem zalivu med Karmanijo, Medijo in Suziano: Cu., N., V., Mel. — Soobl. Persia -ae, f Pêrzija: Pl. β) (sc. femina) Pêrzijka: Cl., Vulg.

Persius 3 Pérzij, ime rim. rodu.

1. C. Persius Gaj Perzij
a) zmagovalec nad Tarentčani (l. 210): L.
b) govornik, Lucilijev sodobnik: Ci.

2. A. Persius Flaccus Avel Perzij Flak, satirik iz obdobja cesarja Nerona: Mart., Q. Od tod adj. Persiānus 3 Pérzijev: Lact., Persianum illud Lact. tisti (znani) Perzijev izrek, P. aquae Ap. Perzijeve toplice (menda pri Kartagini, imenovane po nekem neznanem Perziju).

per-solvō -ere -solvī -solūtum (per in solvere)

1. razrešiti (razreševati), pren. = razvi(ja)ti, jasno razložiti (razlagati): hoc ζήτημα Ci. ep.

2. plač(ev)ati, poplač(ev)ati, izplač(ev)ati: Cu., Col., Plin. iun., Suet. idr., aes alienum alienis nominibus (abl.) suis copiis S. poplačati dolgove tujih ljudi iz svojega žepa, pecuniam ab aliquo Ci. plačati komu z nakazilom, stipendium militibus Ci.

3. metaf. kot dolžnost opraviti (opravljati), izvršiti (izvrševati), izkaz(ov)ati: T., Ph., Sen. tr. idr., persolvi patriae, quod debui Ci., meritam gratiam Ci. ali grates V. zahvalo izkaz(ov)ati, zahvaliti (zahvaljevati) se, vota Ci. izpolniti (izpolnjevati), quod promisi, ei persolvere Ci., honorem diis V. izkaz(ov)ati čast = opraviti (opravljati) daritev, meliorem animam pro morte Daretis V. raje žrtvovati (bikovo) življenje, kot da bi moral umreti Dáres (Darét), epistulas Ci. odgovoriti na pismo; occ. (u)trpe(va)ti, plántati: poenas C. kazen (pre)trpeti, kaznovan biti, poenas p. amborum V. za oba; z dat.: poenas p. alicui Ci. (od koga), poenas rei p. graves Ci.; toda: poenae alicui ab aliquo persolutae Ci. kazen, dodeljena komu od koga; p. alicui mortem Suet. usmrtiti koga.

persōna -ae, f

1. igralčeva krinka, maska, ličilo, obrazína: Varr., Iuv., Mart., Val. Max. idr., comica Q., tragica Ph., cretea Lucr. (ker je bila nav. glinena), personae repertor H., ut ex personā mihi ardere oculi hominis histrionis viderentur Ci.; takšne maske iz živalskih glav, iz terakote ali marmorja so krasile poslopja in vodomete: Lucr., Mart., Plin., Ulp. (Dig.).

2. meton. oseba, značaj, vloga (v gledališki igri): Q., militis Ter., in persona lenonis imitari aliquem Ci., persona de mimo Ci. igralec v mimični igri, komedijant, komični (komiški) glumač.

3. metaf.
a) značaj, vloga (v življenju): Plin. iun., Amm., Lamp., accusatoris, petitoris Ci., aliquam personam ferre L. ali gerere, praebere, tenere Ci. igrati, personam capere, induere, sumere Ci., naspr. personam abicere, deponere Ci., abiecta quaestoris persona comitisque sumpta Ci., musice abest a principio personā N. se ne ujema s knežjim (cesarskim) dostojanstvom.
b) osebnost, oseba, individualnost, indivíduum, posameznik: pacifica Ci., regis Iust. kraljeva oseba, kralj kot tak, haec fuit altera persona, sed tamen secunda N. druga glavna oseba, quid aptum sit personis, temporibus, aetatibus Ci., personā soceri mei Ci. v osebi mojega tasta, ex personā poëtae Vell. v osebi pesnika = kot pesnik, certis personis et aetatibus Suet. ljudem določenega položaja in določene starosti.
c) kot gram. t.t. oseba: Varr., Q.

perspektíva perspective ženski spol (tudi figurativno)

v perspektivi en perspective
ptičja perspektiva perspective aérienne
iz ptičje perspektive à vol d'oiseau
žabja perspektiva perspective à ras de terre

perspektíva perspectiva f (tudi fig)

ptičja perspektiva perspectiva a vista de pájaro
iz ptičje perspektive a vista de pájaro
žabja perspektiva perspectiva f a ras del suelo, vista f desde abajo

perturbateur, trice [-türbatœr, tris] adjectif ki dela nered, kali mir; masculin, féminin nemirnež, rušilec miru, rogovilež

on chassa de la salle une poignée de perturbateurs izgnali so iz dvorane nekaj, peščico rogoviležev

perzijan|ec moški spol (-ca …) der Breitschwanz, der Persianer
plašč iz perzijanca der Persianermantel

perzijski jezik stalna zveza
(jezik) ▸ perzsa nyelv
V Iranu je uradni perzijski jezik oziroma farsi, v osnovno šolo pa gredo otroci s šestimi leti in traja šest let. ▸ Iránban a perzsa, illetve a fárszi a hivatalos nyelv, a gyermekek pedig hatéves korukban kezdik látogatni az általános iskolát, amely hat évig tart.
Besede tarifa , algebra in zenit so arabskega izvora, medtem ko ček , pomaranča in kaviar prihajajo iz perzijskega jezika farsi. ▸ A tarifa, az algebra és a zenit szavak arab eredetűek, míg a csekk, a narancs és a kaviár a perzsa fárszi nyelvből származik.
Sopomenke: perzijščina

perzijščina samostalnik
(jezik) ▸ perzsa [nyelv]Sopomenke: perzijski jezik

pēs (besedo so izgovarjali pess, iz *ped-s), pedis, m (iz indoev. kor. *ped- stopati, hoditi; prim. skr. pā́dam stopinja, gr. πούς, ποδός, got. fōtus, stvnem. fuoz = nem. Fuss, gr. πέδον in πεδίον tla, polje [= „tisto, po čemer se stopa“], πέδιλον podplat, lat. pedes, pedum, pedica, op-pidum, sl. padem, pasti, peš, pod, lit. pėdà stopa = sled [noge], pãdas podplat, pãdis podstavek)

I.

1. noga (človeška in živalska): Plin., Amm., Vitr., Gell. idr., pedibus aeger S., si pes condoluit Ci., altero pede claudus N., pede (pedibus S. fr.) captus (omrtvičen) L., pedibus non iam valere N. ne biti več trdnih nog, imeti šibke noge, stare pede in uno H., equorum pedes priores N.; posebne zveze: pedem ferre Ter., V., Cat., Sen. ph. iti, priti, prihajati, elipt.: nusquam pedem (sc. feram)! Ter., inferre, ponere Ci. (v)stopiti, efferre Pl., Ci. oditi (odhajati), conferre Ci., L. spoprije(ma)ti se, napasti (napadati); od tod collato pede Cu. ali pede presso L. noga ob nogi, s počasnim korakom, pedem referre Ci., O. ali retrahere, revocare V. nazaj iti, umakniti (umikati) se, auferre pedes Sen. ph. spodbi(ja)ti (izpodbi(ja)ti) komu nogo, izpodrivati komu noge = ne (do)pustiti ((do)puščati) komu, da pride komu do živega, pedem opponere O. upreti (upirati) se, pedem opponere alicui Petr. nogo podstaviti (podstavljati) komu = izpodriniti (izpodrivati) koga, skušati komu škoditi, pedem trahere O. šepati, per me ista trahantur pedibus Ci., ante pedes esse (positum esse Ci.) Ter. biti pred nogami = biti pred očmi; s praep.: in pedes se dare ali se conicere Kom. pobrisati (popihati) jo, pete odnesti (odnašati); elipt.: ego me in pedes (sc. conicio) Ter., ad pedes (alicuius) accidere, se abicere, se proicere, se prosternere Ci. vreči se na tla (pred koga), pasti na kolena (pred kom), verna ad pedes Mart. kurir = servus ad pedes Sen. ph. = servus a pedibus Ci.; kot voj. t.t. (o konjeništvu in konjenici): ad pedes descendere ali degredi L. razjahati (konje), stopiti (stopati) s konj, ad pedes desilire C. skočiti s konjev, equitem ad pedes deducere L. konjenici ukazati, naj razjaha, pugna ad pedes venerat L. bojevali so se peš, ante pedes alicuius Ci. vpričo koga, ante pedes positum est Ci. očitno je, circum pedes Ci. okoli sebe, sub pedibus alicuius L. v rokah (oblasti) koga, sub pedibus esse ali iacēre O. malo važen biti, nepomemben biti, ne biti v čislih, sub pede ponere H. ne imeti v čislih, ne marati za kaj; abl. pedibus peš: pedibus flumen transire C., pedibus mereri (merere) L. služiti kot pešec, služiti v pehoti, pedibus ire in sententiam alicuius S., L., (o senatorju pri glasovanju) prista(ja)ti na nasvet (mnenje) koga, oprije(ma)ti se mnenja koga, glasovati s kom; tako tudi: ne (quis) pedibus iret Ci. da ne pritegne (kdo kakemu) nasvetu, da (kdo) ne glasuje; toda: oppida neque pedibus neque navibus aditum habebant C. ne po kopnem ne po vodi; occ. kopito, krempelj: equus pede terram ferit V., accipiter columbam pedibus uncis eviscerat V.

2. metaf. (o stvareh, ki jih razumemo kot pooseb.)
a) noga: mensae pes tertius impar O., cito pede labitur aetas O. s hitrim korakom, urno, tacito pede lapsa vetustas O., retrahit pedem unda V., crepante lympha desilit pede H. šumeč.
b) pes veli Ci. jadrna vrv; od tod pede aequo O. ali pedibus aequis Ci. z enako nategnjenima obema jadrnima vrvema = jadrati s polnim vetrom, pedem facere V. le eno vrv nategniti = jadrati s polovičnim vetrom, obliquare laevo pede cornua Lucan. = in contrarium navigare prolatis pedibus Plin. = prolato pede transversos captare Notos Sen. tr. jadrati ob vetru (z vetrom), colligere (pob(i)rati) pedes Tib.
c) navales pedes Pl. veslači.
d) držalo nosilnice: Cat.
e) gorsko vznožje: immi pedes Cassii montis Amm.
f) tla, zemlja, zemljišče, svet: Sen. ph., Vitr., Aus.
g) pecelj: Col., Plin.
h) bot. pedes gallinacei Plin. petelinček, rosnica (prim. gallīnāceus 3).
i) pedes betacei Varr. korenje pese. —

II.

1. meton. korak pri hoji, hod, tek: pedibus vincere O. v dirki, v tekaški tekmi, pedibus melior Lycus V. v teku, quo te, Moeri, pedes? (sc. agunt) V. kam te vodijo koraki?, adi pede tua sacra secundo V. z milostnim hodom, pecunia pedibus compensatur Ci. z daljšo potjo.

2. čevelj (kot dolžinska mera); rim. čevelj je približno 1/3 m; 5 pedes = 1 passus: fossae XV pedes latae C., murus in altitudinem XVI pedum C.; pren.: iustus p. Plin. prava mera; preg.: negat se a te pedem discessisse Ci. niti za ped, metiri se suo pede H. s svojim merilom, s svojimi merili.

3. metaf. (po gr. πούς) udarec, takt, stop(ic)a: mutatis pedibus H., minuti pedes Ci., pedibus claudere verba H., verba in suos pedes cogere O. v stop(ic)e vezati, musa per undenos emodulanda pedes O. dvostih, distih(on).

4. sinekdoha vrsta verza, kitica: Lesbius H. = Sapfina (sapfiška) kitica, pes ter percussus H. jambski trimeter, hunc socci cepere pedem H. to vrsto verza so sprejeli komediografi.

pésa beet

rdeča pésa red beet, beetroot
sladkorna pésa white beet, sugar beet
sladkor iz sladkorne pése beet sugar

pésa (-e) f bot., agr. barbabietola (Beta vulgaris):
krmna pesa barbabietola da foraggio
rdeča pesa barbabietola (da orto), barbabietola rossa, region. erbetta rossa (Beta vulgaris)
solata iz (rdeče) pese insalata di barbabietole
sladkorna pesa barbabietola da zucchero (Beta vulgaris var. saccharifera)

pesar moški spol žalost, skrb, zaskrbljenost, bol, nevolja, jeza

a pesar de (todo) kljub (vsemu)
a pesar mío, tuyo, suyo itd. (a mi...) nehote
lo haré a pesar tuyo storil bom to proti tvoji volji
a pesar de estar enfermo čeprav je bolan
de pesar iz jeze

pések sand

fin pések fine sand
kup péska a heap of sand
plast péska a layer of sand
zaboj za pések sandbox
grad iz péska (na plaži) sandcastle
trosilec péska (pri lokomotivi) sander
zrno péska grain of sand
vreča péska sandbag
živ pések quicksand, shifting sands pl, (sipina) syrtis
zgrajen na pésku built on sand
graditi na pésku (figurativno) to build on sand, to plough the sands, to rely on a broken reed
to je samo pések v oči (figurativno) that's pure eyewash
nasuti komu pések v oči (figurativno) to throw dust in someone's eyes, to hoodwink someone, to bamboozle someone
posuti s péskom to sand, to strew with sand
zasuti s péskom, zakopati v to sand

pes|em¹ [é] ženski spol (-mi …)

1. zapeta, za petje: das Lied (tudi glasba), (samospev) das Lied, die Liedform
glasba pesem brez besed Lied ohne Worte
(borbena Kampflied, božična Weihnachtslied, cerkvena Kirchenlied, domačijska Heimatlied, ljubezenska Liebeslied, ljudska/narodna Volkslied, lovska Jägerlied, Jagdlied, mornarska Seemannslied, iz pesmarice Gesangbuchlied, predic Spinnerlied, za otroke Kinderlied, šaljiva Scherzlied, študentovska Studentenlied, umetna Kunstlied, vagantska Vagantenlied, vojaška Soldatenlied, religija vstopna Eingangslied, zahvalna Danklied)
pesmi množina die Lieder, das Liedgut
sejmarske pesmi množina der Bänkelsang
kot pesem liedhaft
… pesmi Lied-, Lieder-
(besedilo der Liedtext, rokopis die Liederhandschrift, večer der Liederabend, zbirka die Liedersammlung, der Liederschatz)
s pesmijo se boriti proti strahu ipd.: ansingen gegen

2. (petje) der Gesang
|
figurativno stara pesem eine alte Geschichte, das alte Lied
vedno ista pesem immer wieder das alte Lied