Franja

omettre* [ɔmɛtr] verbe transitif izpustiti, opustiti; ne narediti, pozabiti, zamuditi

omettre quelqu'un sur la liste d'invités izpustiti, pozabiti koga na seznamu povabljencev

omíka (-e) f

1. cultura; civiltà; incivilmento:
širiti omiko diffondere la civiltà

2. (izobrazba, vzgoja) educazione

omíliti adoucir, calmer, apaiser, tempérer ; medicina atténuer, soulager, alléger ; (kazen) mitiger

omiliti bolečino adoucir (ali atténuer, alléger) la douleur

omléden insipide, fade, sans saveur; de mauvais goût, sans goût; doucereux

omledna pesem chanson ženski spol sentimentale (ali à la guimauve)

omléta tortilla f (francesa)

omleta z gnjatjo (z gobami, z marmelado) tortilla con jamón (con hongos, con mermelada)
španska omleta (s krompirjem) tortilla (de patatas a la) española

omočíti (omóčim)

A) perf.

1. bagnare

2. mettere a mollo

3. intingere, inzuppare

B) omočíti si (omóčim si) perf. refl. bagnarsi:
pren. omočiti si grlo bagnarsi la gola, bere un goccio

omótati envelopper; couvrir; emballer; enlacer de

omotati s slamo empailler, envelopper (ali entourer) de paille, enrouler avec de la paille

omótičen

biti omotičen être sujet au vertige (ali à des vertiges); vertigineux, étourdissant
napraviti omotičnega rendre vertigineux
omotičen sem j'ai le vertige, j'ai un étourdissement, la tête me tourne

omračeváti (-újem) | omračíti (-ím) imperf., perf.

1. offuscare, oscurare

2. confondere, stordire; ottenebrare; abbacinare

3. oscurare;
um se mu je omračil gli si ottenebrò la mente
pred očmi se mu je omračilo non ci vedeva (per la fame, per la malattia, dalla disperazione)

omračíti assombrir, obscurcir ; figurativno (obraz, čelo) attrister, rembrunir

duh se mu je omračil son esprit est dérangé, il a perdu l'esprit
um se mu je omračil il a perdu la raison, il est devenu fou, il est tombé en démence
omračiti se s'assombrir, s'obscurcir; figurativno s'attrister, se rembrunir

O.M.S. abbréviation Organisation Mondiale de la Santé

òn | ôna | ôno (njêga (ga), njé (je), njêga (ga)) pron.; pl. (oni, one, ona)

1. lui (egli), lei, (essa), esso; pl. loro; essi, esse;
on ima prav, ne ti ha ragione lui, non tu

2. (v nepredložnih odvisnih sklonih pod poudarkom daljša oblika, sicer krajša)
njemu verjameš? credi a lui?
ali mu verjameš? gli credi?
njega se ne bojim non ho paura di lui
ne boj se ga non temerlo

3. (s predlogi se rabi daljša oblika)
brez njega bi težko uspeli senza di lui non ce l'avremmo fatta

4. (v brezosebni rabi, v odvisnih sklonih izraža smiselni osebek)
ni je doma (lei) non è in casa
zebe ga (lui) ha freddo

5. (v dajalniku izraža svojino, pripadnost)
srce ji močno bije il cuore le batte forte
bil jim je kakor oče gli fece per così dire da padre

6. nekdaj (v množini, za spoštljivo ogovarjanje osebe) lui, lei, loro:
gospa, ali so oni pozabili torbico? signora, ha dimenticato lei la borsetta?

onde [ɔ̃d] féminin val; valovanje; valovita črta; poétique voda morja, reke

en onde valovit
par la voie des ondes, sur les ondes po radiu
ondes longues, moyennes, courtes dolgi, srednji, kratki valovi
guerre féminin des ondes valovna vojna, vojna v etru
longueur féminin d'onde valovna dolžina
onde de chaleur, de froid val vročine, mraza
ondes lumineuses, sonores, ultracourtes svetlobni, zvočni, ultra kratki valovi
être sur la même longueur d'onde (figuré) govoriti isti jezik, razumeti se

ondulare

A) v. tr. (pres. ondulo) narediti, delati valovito; ondulirati, kodrati:
ondulare la lamiera kriviti valovito pločevino
ondulare i capelli ondulirati, kodrati lase

B) ➞ ondularsi v. rifl. (pres. mi ondulo) valovati

óni l'autre, tel autre; ce(s)-là, celui(-là), ceux(-là)

oni dan, onega dne ce jour-là
oni ljudje ces gens-là
ljudje na onem bregu les gens sur l'autre rive
ona stran hriba l'autre côté de la montagne
na ulici srečaš tega ali onega znanca dans la rue on rencontre telle ou telle autre connaissance
govoriti o tem ali onem parler de choses et d'autres
ljudje na vasi živijo bolj zdravo kakor oni v mestu les gens du village ont une vie plus saine que ceux de la ville

óni (-a -o) pron.; adj.

1. quello, quella:
tega človeka poznam osebno, tistega po videzu, onega pa sploh ne quest'uomo lo conosco di persona, codesto di vista, quello non lo conosco affatto

2. (izraža odmaknjenost v preteklosti) altro:
oni dan je prišel stric iz Amerike l'altro giorno è arrivato lo zio dall'America

3. (v samost. rabi) quello lì, quella lì; il coso:
ves večer je silil vame oni, kako mu je že ime tutta la sera m'ha importunato il coso, com'è che si chiama

4. pren. ta ali oni, ona (izraža poljubnost) questo (-a) o quello (-a):
pojav nastopa v tej ali oni obliki il fenomeno si manifesta in questa o quella forma

5. (tisti, tista, tisto) quello, quella:
v onih časih se je živelo bolj zdravo a quei tempi si viveva in modo più sano
oni svet l'altro mondo, l'aldilà
evf. spraviti koga na oni svet mandare qcn. all'altro mondo, uccidere qcn.

oníkati (-am) imperf. nekdaj dare del loro:
v mestih so se ljudje onikali in città la gente si dava del loro

ónkraj au-delà, de l'autre côté, par-delà

onkraj mostu je veliko drevo au-delà du pont, il y a un grand arbre
onkraj hriba de l'autre côté de la montagne
onkraj Atlantika par-delà l'Atlantique, outre-Atlantique
ležeč onkraj Alp, Pirenejev, Atlantika transalpin, transpyrénéen, transatlantique

onodôben (-bna -o) adj. di allora, del tempo, di quei tempi:
onodobno slikarstvo la pittura del tempo

onorare

A) v. tr. (pres. onoro)

1. častiti, počastiti:
onorare la memoria dei caduti počastiti spomin padlih
onorare il padre e la madre spoštovati očeta in mater
onorare qcn. con una nomina komu izkazati časti z imenovanjem
onorare qcn. della propria amicizia komu izkazati čast s svojim prijateljstvom
onorare i defunti počastiti spomin na pokojne

2. relig. častiti

3. izpolniti obveznosti, plačati, izplačati:
onorare una cambiale plačati menico

B) ➞ onorarsi v. rifl. (pres. mi onoro) (fregiarsi) šteti si v čast:
onorarsi dell'amicizia di qcn. šteti si v čast prijateljstvo s kom