Franja

per-contor in (že v klas. dobi po ljud. etim. na cunctor naslanjajoč se) per-cunctor -ārī -ātus sum (per in contus veselni drog) = „z veselnim drogom preiskovati“, „dregati“, od tod metaf.

1. vpraš(ev)ati, povpraš(ev)ati, izpraš(ev)ati, spraševati, poizvedeti (poizvedovati), zahtevati pojasnila: p. aliquid ab (ex) aliquo Ci. vprašati koga za kaj (po čem), aliquem ex aliquo Pl. spraševati koga (p)o kom, adventum Pamphyli Ter. povprašati glede prihoda, aurem Gell. vprašati uho za nasvet, meum si quis te percontabitur aevum H. za mojo starost, me de nostrā re publica percontatus est Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: nutricem percontari, quid hoc rei sit L., percontantibus nobis, ecquid forte Romā novi Ci. je morda kaj novega iz Rima, percontari coepit, satisne ei videretur instructus Cu.

2. izpraš(ev)ati, poizvedeti (poizvedovati), izvedeti: Ap. — Act. soobl. per-contō (per-cunctō) -āre -āvī -ātum: Naev. ap. Non., Ap., Gell., Prisc.; od tod subst. pt. pf. percunctātum -ī, n dognan stavek, dognana podstavna (temeljna) resnica: Cael.

per-cutiō -ere -cussī -cussum (per in quatere)

1. z udarci (udarjanjem) silno stres(a)ti, pretres(a)ti, udariti (udarjati), tepsti, biti, suniti (suvati), vreči (metati), ustreliti, streljati, zade(va)ti: Sen. ph., Pr., Suet., Sil. idr., muros arietum pulsu Cu. močno pretres(a)ti, percutimur verbere virgae O., percussus virgā (sc. Circes) V. udarjen s šibo, aër pennis (od frfotajočih peruti) percussus O., percutere pennas O. mahati s perutmi, močno prhutati, faces Pr. vihteti, lyram O. udarjati na (igrati) liro, nervos dextrā Q. ubirati strune, puppis Noto percussa O. ali litora fluctu percussa V. stresan, tepen, bičan, terram pede p. Ci. z nogo biti (butniti, butati) ob tla, tudi samo: pede p. Ambr., pede ter percusso H., forem virgā L. ali ianuam manu Tib. (po)trkati na vrata, Aesculapius fulmine percussus Ci. zadet, turres ali res de caelo (od strele) percussae Ci., tellurem tridenti p. V. suniti (dregniti) zemljo s trizobom, percussus colapho ali colaphis Sen. ph. oklofutan, percutere aliquem palpo Pl. dobrikati se komu; o žalujočih: sua pectora nymphae percussere O. so se tolkle na prsi; z gr. acc.: percussae matres pectora V. prežalostne matere, bijoče (trkajoče) se na prsi, bracchium (na podlaktu) percussus Auct. b. Afr., soror palmis percussa lacertos V.; pren.: color percussus luce refulget Lucr. zadeta od svetlobe (= na katero je padla svetloba), auriculae voce percussae Pr.

2. occ.
a) predreti, prebosti: pectus L., gladio latus Cu., venam Sen. ph. kri (s)pustiti ((s)puščati), navis rostro percussa N., sparo percussus concidit N., fossam Plin. iun., Front. izkopa(va)ti.
b) raniti: Pr., Ap. h. idr., caput gladio Hirt., Alexandrum quidam e muro sagittā percussit Cu., a serpente ac scorpione percussi Plin. ugriznjeni, pičeni.
c) ubiti, usmrtiti: Auct. b. Hisp., Suet. idr., quo percusso atque exanimato Ci., non quaero, quis percusserit Ci., feras O. ustreliti (streljati), se L. epit. prebosti, zabosti se; pogosto (kot t.t.) securi percutere Ci., L. idr. obglaviti, vzeti glavo (življenje).
d) kot finančni t.t. kovati: nummum Suet.; pren.: omnia facta dictaque tua … unā formā percussa sint Sen. ph. naj so enega kova, iz ene zlitine, vocabula Graeca Latinā monetā Ap.
e) kot tkalski t.t. snujoč votek tkati: lacernae male percussae textoris pectine Iuv. slabo pretkane, debelo tkane.
f) kot držpr. t.t. z zakolom darilnega živinčeta skleniti (sklepati) z(a)vezo: foedus Auct. b. Alx.

3. metaf.
a) zadeti, pogodíti: non percussit locum Ci. ni zadel, zgrešil je.
b) prevariti, ukaniti: aliquem Pl., Ci., se flore Libyco (= vino Mareotico) Pl. opiti se, upijaniti se.
c) zade(va)ti, pretres(a)ti, vznemiriti (vznemirjati), ganiti, v srce seči (segati), obvze(ma)ti, prevze(ma)ti, narediti (delati), pustiti (puščati) vtis, presenetiti (presenečati), osupiti (osupljati): percussit ilico animum Ter., hinc amnis, hinc hostis pectora pavore percusserant Cu., percussus litteris Ci. osupel, laetitiā metuque percussus V., amore gravi H., hac sum suspicione percussus Ci. ta sum me je obšel, me Lacedaemon percussit H. meni se je Lakedajmon prikupil, percussā mente V. globoko v srce ganjena; z gr. acc.: percussus mentem formidine V. s prestrašeno dušo, prestrašenega srca; occ. raniti koga, raniti komu srce, zbosti v srce (v živo), užaliti, užalostiti: percussisti me de oratione prolatā Ci., percussus vulnere fortunae, calamitate Ci.

Opomba: Sinkop. pf. percusti = percussisti: H.

perder [-ie-] izgubiti, priti ob (kaj), zapraviti, poškodovati, uničiti

perder el aliento ob sapo priti
perder una batalla izgubiti bitko
perder el curso pasti (v šoli), ne napraviti izpita
perder la gordura, perder las carnes shujšati
perder la ocasión zamuditi priliko
perder el enlace, el tren zamuditi zvezo, vlak
perder terreno nazaj priti
llevar las de perder kratko potegniti, izgubiti
perder de vista izgubiti iz vida
no perder la sangre fría ostati hladnokrven
vender perdiendo proda(ja)ti z izgubo
perderse izgubiti se, propasti, pokvariti se (živila); postati neraben; zaiti; izgubiti nit (v govoru); razbiti se (ladja); slepo se vdati (pregrehi); gl izgubiti takt
¿qué se te ha perdido aquí? kaj pa iščeš tu?

perdīx -īcis, f (izpos. gr. ὁ in ἡ πέρδιξ) jereb(ica): Varr., O., Mart., Plin. — Kot nom. propr. Perdīx -īcis, m Pérdiks = „Jereb(ica)“, Dajdalov nečak; Dajdal ga je iz umetniške zavisti ubil, Minerva pa ga je spremenila v jereba (jerebico): O., Hyg.

per-dō -ere -didī -ditum (per in dare)

1. pogubiti (pogubljati), ugonobiti (ugonabljati), uničiti (uničevati), ubiti (ubijati), (u)moriti, usmrtiti (usmrčevati), pokonč(ev)ati, onesrečiti (onesrečevati): N., H., Petr. idr., perdendum mortale genus O., puerum perditum perdere Ci. docela pogubiti, funditus civitatem Ci., aliquem capitis Pl. vzeti komu življenje, izročiti koga smrti, nos quidem miseras perdidit Ter. ali quae (sc. mors) omnes cives perdiderit Ci. je (močno) užalostila; pesn.: serpentem O. ubiti, aethera umbrā Val. Fl. zatemniti.

2. (nravno, moralno) izpriditi (izprijati), (po)kvariti, pohujš(ev)ati: cur perdis adulescentem nobis? Ter., imperii mores Plin.

3. (po)tratiti, zapraviti (zapravljati), zade(va)ti, izgubiti (izgubljati): L., Lucan., Plin. iun., Sen. ph., Sen. tr., Corn. idr., fortunas Ter., tempus, verba O., perditur lux H. se izgublja, p. operam Ci.; preg.: oleum et operam perdidi Ci. (gl. oleum).

4. (nepovratno) gubíti, izgubiti (izgubljati): Corn. idr., spem Pl., L., arma, zonam H., liberos, oculos, litem, vocem Ci., nomen Ter. pozabiti (pozabljati), vitam Mart. poginiti, umreti, „smrt storiti“, fugam Mart. pot na beg, proelio milites Cu., fortunas omnes libertatemque suam istius culpā perdidit Ci.; occ. pri igri izgubiti (izgubljati), zaigrati: non cessat perdere lusor O., lucrandi perdendive temeritas T. besno hazarderstvo, besna igralska vnema, quod in aleā perdiderat Ci. zaigra pri kockanju. — Od tod adj. pt. pf. perditus 3, adv. -ē

1. izgubljen (naspr. integer): res Ter., L., Ci., Eutr., classes perditae Ci., sum perditus Pl. izgubljen sem, po meni je; occ. izgubljen zaradi česa, v čem = zatopljen (pogreznjen) v kaj, nezmeren: luctu (maerore) perditus Ci., perditus amore Pl. ali samo perditus Pr., perdita V. ves (vsa) blazen (blazna) od ljubezni, blazno (smrtno) zaljubljen(a), perdite amare Pl. blazno ljubiti, biti smrtno zaljubljen, perditus amor Cat. nezmerna, blazna, perditi animi esse Pl. naburjen, razdražljiv, ujezljiv.

2. tisti, nad komer je zdravnik obupal, „odpisan“, obupen, brezupen, skrajno nesrečen, neozdravljiv (naspr. salvus, incolumis): perditus aeger O., perditā valetudine esse Ci. biti brezupno bolan, qui incolumes non potuerunt, perditi resistent? Ci., egestate et fame perditi Ci., plane perditus (ki je prišel popolnoma na kant, popolnoma obubožan) aere alieno Ci., perdita se in aquas misit O.

3. izprijen, popačen, zavržen, hudoben, malopriden, pokvarjen, podel, zločinski, zanikrn, brezbožen, preklet: homo Ter. malopridnež, lopov, podlež, perditi homines latronesque C., coniuratio perditorum hominum Ci., adulescens perditus ac dissolutus Ci., perdita atque dissoluta consilia Ci., mores Cu., luxuria N., nihil fieri potest miserius, nihil perditius, nihil foedius Ci., vita perditissima Ci., perdite se gerere Ci. ep., perdite vivere Aug.

Opomba: Star. cj. pr. perduim -is -it -int: Pl., Ter., di te (istum idr.) perduint! Ci., Ap.; star. cj. pr. perduar: Pl.; pass., iz prezentovega debla tvorjene obl. so le pesn. in poklas. (H., Amm., Vulg., Aug.); klas. lat. jih nadomešča z glag. pereō.

perdre* [pɛrdrə] verbe transitif pogubiti; ruinirati; potopiti (ladjo); prizadeti težko škodo; izgubiti; zamuditi; zapraviti; verbe intransitif imeti izgubo (sur une marchandise pri nekem blagu); izgubljati na vrednosti; puščati (posoda); marine počasneje voziti, zaostajati (sur za)

se perdre izgubiti se, izginiti; propasti; pokvariti se; marine, figuré razbiti se; spodleteti; zaiti, zabloditi; izumreti
n'avoir rien à perdre ne imeti česa izgubiti
fouer à tout perdre vse staviti v igro
perdre sa clef (populaire) imeti drisko
perdre connaissance onesvestiti se
se perdre en conjectures izgubljati se v ugibanjih, domnevanjih
perdre contenance zmesti se
perdre courage, espoir izgubiti pogum, upanje
perdre le fil (figuré) izgubiti rdečo nit
perdre le goût du pain (populaire) umreti
perdre (l')haleine priti ob sapo
perdre une occasion zamuditi priložnost
y perdre son latin ničesar ne razumeti
perdre le nord izgubiti se
perdre ses pas truditi se brez haska
perdre patience izgubiti potrpljenje
perdre pied, terre izgubljati tla pod nogami
perdre du poids shujšati
perdre du terrain (figuré) izgubljati ne terenu, nazadovati
perdre de vue izgubiti iz vida
vous ne perdez rien pour attendre nič vam ne bo ušlo, vam ne bo prihranjeno
se perdre dans les détails izgubljati se v podrobnostih
je m'y perds ničesar več (tu) ne razumem
les fraises vont se perdre jagode se bodo pokvarile
perdre l'équilibre izgubiti ravnotežje

per-fidus 3, adv. -ē (per in fides)

1. nezvest, verolomen, nepošten, zahrbten, perfiden: V., Sil., Amm. idr., aliud agentes, aliud simulantes perfidi sunt Ci., perfidos amicos ulcisci nihil credendo Ci., mulier, hostes, sacramentum H., verba O., nex Sen. tr. izvirajoč iz nezvestobe, perfide Pr. ti porednež, ti poniglavec; enalaga: perfida arma Iubae O. nezvestega Jube; acc. n. adv.: perfidum ridens H.

2. metaf. nezanesljiv, nevaren: via Pr., tellus Lucan., flumen Fl., vappa Mart. le na pogled dobro, a sicer slabo vino.

per-flō -āre -āvī -ātum (per in flāre)

I. intr.

1. trajno veti, nenehno pihati: Col., Plin.

2. veti, pihati kam: ad aliquem Cu. —

II. trans.

1. prepiha(va)ti, (za)vršeti skozi kaj: nubilarium Varr., granaria Plin., altissima O., terras turbine V.; pesn. metaf.: spumanti turbine ignorantum aures Sil.

2. s pihanjem izvabiti kaj iz česa, s pihanjem povzročiti kaj: murmura conchā Lucan.

Perga -ae, f in Pergē -ēs, f (Πέργη) Pêrga, mesto v Pamfiliji, ki so ga ustanovili Grki iz Argolide in Sparte na obrobju ravnice Kestrosa (sedaj Aksu Çayi v bližini današnje vasi Murtuna): L., Plin., Mel. Od tod adj. Pergaeus 3 (Περγαῖος) pergájski, pêrgski (pêrški): Artemidorus Ci., Diana Mel., Apollonius Vitr.

pergula -ae, f (iz pergere kakor tegula iz tegere) prizidek, lopa, napušč, baraka kot

1.
a) prodajalna, trgovina, štacuna: Ulp. (Dig.).
b) umetniška delavnica, ateljé: pictorum Luc. ap. Lact., Plin., Ulp.
c) menjalnica: Plin.

2. učilnica, šola: in pergulā docere Suet. (o retorju), pergulae magistrales Vop.; meton.: omnis p. Iuv. cela, vsa šola = vsi učenci.

3. koča, baraka (bivališče revežev, naspr. aedes -ium = palača): Petr., Aus.

4. javna hiša, bordél, kurbišče, kupleráj: Pl., Pr.

5. zvezdoslovno opazovališče, zvezdna opazovalnica, zvezdarna, observatórij (na ravni strehi): Suet.

6. podstrešna soba, podstrešnica, mansárda kake najemne hiše (insula): Tert.

7. brajda, brajdišče, plánta, sèp: Col., pergulae umbrosae Plin.

Periboea -ae, f (Περίβοια) Peribója.

1. soproga korintskega kralja Poliba, ki je našla (ali pa so ji prinesli) na Kitajronu izpostavljenega Ojdipa: Hyg.

2. hči Hiponoja iz Olena, druga Ojnejeva soproga, Tidejeva mati: Hyg.

3. naslov Pakuvijeve drame: Varr.

Perinthos (in Perinthus) -ī, f (Πέρινϑος) Perínt, mesto v Trakiji ob Propontidi (kasneje imenovano Heraclea, danes Eregli), kolonija otoka Samos: L., Mel. Od tod adj. Perinthius 3 perínt(ij)ski, subst. Perinthia -ae, f Períntijka, Perínčanka = „Dekle iz Perinta“, naslov Menandrove komedije: Menander fecit Andriam et Perinthiam Ter., in Andriam ex Perinthia fatetur transtulisse atque usum pro suis Ter.

perišč|e srednji spol (-a …) beide hohle Hände
piti iz perišča aus den hohlen Händen trinken
| ➞ → prgišče

periūrus 3 (iz periurāre; prim. per iura fallere)

1. krivoprisežen, verolomen, prisegolomen, kot subst. krivoprisežnik, verolomnež, prisegolomec: O., Cat., Sil., Stat., leno periurissimus Ci., Priami domus periura H., quid interest inter periurum et mendacem? Ci.

2. metaf. lažen, lažniv: periuri arte Sinonis V., p. homo, periurissime hominum Pl.

Opomba: Pogosto najdemo inačici pēiūrus in pēiiūrus: nil est … peiiurius Pl.

perj|e [é] srednji spol (-a …) das Gefieder; živalstvo, zoologija (pernato odevalo) das Federkleid (poletno Sommerkleid, zimsko Winterkleid, mladostno Jugendkleid); okras: der Federschmuck
neprepusten za perje blago: federdicht
brez perja federlos
menjava perja živalstvo, zoologija die Mauser
omelce iz perja der Federwisch
poln perja federig
figurativno kititi se s tujim perjem sich mit fremden Federn schmücken

pērla

A) f

1. biser (tudi pren.):
una collana di perle verižica iz biserov
la perla dei galantuomini največji poštenjak
quante perle nel compito! iron. naloga kar mrgoli od napak

2. farm. dišeča perla (Asperula odorata)

3. zool. vrbnica, vodna muha (Perla maxima)

B) agg. invar. biseren:
grigio perla biserno siv

perle [pɛrl] féminin biser; preluknjana kroglica; dragocena stvar; figuré oseba, ki prekaša vse druge; groba, smešna napaka

une perle des maris vzoren soprog
c'est la perle des bonnes ta gospodinjska pomočnica je pravi biser
perle de culture gojeni biser
perle fine pristen, pravi biser
perle artificielle, d'imitation umeten biser
collier masculin de perles ogrlica iz biserov
nacre féminin de perle biserna matica
pêcheurs masculin pluriel de perles lovci na bisere
perle d'ambre, de verre kroglica iz jantarja, stekla
les perles de rosée kapljice rose
des perles dans les copies d'élèves smešno grobe napake v šolskih nalogah učencev
enfiler des perles (figuré) čas zapravijati
feter des perles aux cochons, aux pourceaux (figuré) metati bisere svinjam, dajati komu dragocene stvari, ki pa jih ta ne zna ceniti

per-moveō -ēre -mōvī -mōtum (per in movēre)

1. zelo (močno) (raz)gibati, zelo (močno) (razgiba(va)ti), močno (s)tresti, močno (krepko) pretres(a)ti: terram sarritione Col. obdel(ov)ati, prekopa(va)ti, mare permotum Lucr. razburkano, viharno.

2. metaf.
a) nagniti (nagibati) k čemu, pripraviti (pripravljati) do česa, napotiti (napotováti), napelj(ev)ati, spodbuditi (spodbujati) k čemu, (pri)siliti, usmeriti (usmerjati) k čemu, v kaj, nakloniti (naklanjati) k čemu: animos Ci., conventum Salonis cum neque pollicitationibus neque denuntiatione periculi permovere C., nihil te curulis aedilitas permovit, quominus castissimos ludos omni flagitio pollueres Ci. Večinoma pt. pf. permotus (ki se pogosto sloveni z act.): his rebus p. N., auctoritate Orgetorigis permoti C., studio dominandi p. plebs S., iracundiā, dolore, metu permotus Ci. iz jeze, od žalosti, iz strahu.
b) vzbuditi (vzbujati), razvne(ma)ti, razburiti (razburjati), (raz)dražiti (razdraževati), (vz)dražiti, (raz)srditi, vznemiriti (vznemirjati), duševno (z)ganiti, premakniti (premikati): invidiam, misericordiam, metum et iras T., omnes affectus Q., nec vero miseratione solum mens iudicum permovenda est Ci., plerumque permoveor, num … T. vznemirja me vprašanje, ali … , ne animo permoverentur Ci. da jim ne bi upadel pogum (srčnost), milites gravius permoti C. hudo razjarjeni, zelo razsrjeni, hoc tumultu permoti N. vznemirjeni, osupli, barbari navium figurā permoti C. prevzeti nad … , labore itineris permoveri C. zlovoljen (nejevoljen) biti zaradi težke poti (težavnega pohoda), permotus ad miserationem T., permotus in gaudium T.

perna -ae, f (iz *pērsnā; prim. skr. parṣṇiḥ peta, gr. πτέρνα, πτέρνη peta, gnjat = got. faírzna = stvnem. farsana = nem. Ferse)

1.
a) noga, stegno, bedro pri človeku: is (= iis) perna succidit iniqua superbia Poeni Enn., C. Memmius L. Octavium similiter deprehensum pernis contudit Val. Max.
b) zadnje stegno živali: castrantur feminae quoque, sicuti et cameli, post bidui inediam suspensae pernis prioribus vulvā recisā Plin., ossa quoque ex ungulis suum combusta eundem usum praebent, item ossa ex acetabulis pernarum, circa quae coxendices vertuntur Plin.
c) gnjat, šunka: Pl., Mart., Stat., pernas sallire sic oportet in dolio aut in seria: cum pernas emeris, ungulas earum praecidito Ca., post diem omnino XII pernas eximito et salem omnem detergeto et suspendito in vento biduum Ca., in magni illius Catonis libro, qui de agri cultura est editus, scripta sunt permulta … qua ratione pernas sallere? Varr., fumosae cum pede pernae H.

2. metaf.
a) pérna = „stegno“, „gnjat“, „šunka“, neka školjka: appellantur et pernae concharum generis, circa Pontias insulas frequentissimae. Stant velut suillum crus e longo in harena defixae hiantesque Plin.
b) pérna = odebeljeni (debeli) konec odtrganega korenskega poganjka: et cum perna sua avelluntur (sc. stolones) partemque aliquam e matris quoque corpore auferunt se cum fimbriato corpore Plin.

per-nox -noctis (adj. iz per noctem; v rabi sta bila le nom. in abl.) celo (vso) noč (trajajoč), celonôčen, vsènôčen: Serv., Amm., Prisc., M. idr., luna pernox erat L. je svetila vso noč, exceptas lunā pernocte pruinas O. o polni luni, alias pernox (sc. luna), alias sera Plin., video Triviae currus agiles, non quos pleno lucida vultu pernox agitat Sen. tr., linquit et undantes mensas infectaque pernox sacra Medon Val. Fl., donec lustralia pernox vota fero Val. Fl., nec subiere domos, sed circum funera pernox turba sedet Stat., effigies quo tot bellatorum, si luditur alea pernox ante Numantinos Iuv., stare solitus Socrates dicitur pertinaci statu perdius atque pernox a summo lucis ortu ad solem alterum orientem inconivens, immobilis Gell., Ap., somnus Fr., alea in castris frequens, somnus pernox aut in vino vigilia Fr., et perdia et pernox nec inter amplexus coniugales desinis cruciatum Ap., at ego misera pernox et per diem lanificio nervos meos contorqueo Ap., pernox est cura disertis; set rudis ornatu vitae caret Aus.