Franja

pellis -is, f (iz *pelnis; prim. gr. πέλας koža, πέλμα podplat, stvnem. fel = nem. Fell)

1. (živalska) koža: Varr., Plin., Sen. ph., Lucr., Val. Max., Icti. idr., pelles pro velis confectae C., rana inflat pellem Ph., Sospita cum pelle caprinā (= z egido) Ci.; occ. jelenja koža (gr. νεβρίς) bakhantk: V.

2. metaf. odeja, ogrinjalo, zagrinjalo, krinka, zunanjost: detrahere alicui pellem H. = potegniti komu krinko z obraza, razkrinka(va)ti napake koga, introrsum turpis speciosus pelle decorā H. od zunaj blesteč; preg.: caninam pellem rodere Mart. klevetati, grditi, psovati.

3. meton. stvari iz živalskih kož:
a) usnje: sub pellibus L., Ci., T., Fl. v zimskih, z usnjem kritih šotorih (in hibernis = v prezimovališčih sploh), sub pellibus hiemare, sub pellibus milites continere C., ne quis tentorium ex pellibus (iz usnja) haberet Val. Max., pellium nomine Ci. za ščite.
b) kožuhovina, krzno: Coll., Pers., pellibus tecta corpora O.
c) stogla, jermen za zavezovanje čevljev: nigris medium impediit crus pellibus H.
d) čevelj: ne vagus in laxā pes tibi pelle natet (mahedra) Hier.
e) pergament, koženíca: pellibus exiguis artatur Livius ingens Mart.
f) quiescere in propriā pelle H. spati na svoji (sprva s kožami pokriti) postelji, preg. = sam zase živeti.

Opomba: Abl. sg. nav. pelle, pa tudi pellī: Lucr., V. (Cir.), Ap.

pellō -ere, pepulī, pulsum (prim. umbr. arō-peltu = appelito, admoveto)

1. udarjaje ali porivaje mahniti (mahati), pognati (poganjati), zagnati (zaganjati), odriniti (odrivati), prožiti, sprožiti (sprožati): contis navigia Cu., nerva in fidibus Ci. brenkati, udarjati na strune, manu lyram O. brenkati na liro, classica Tib. dati zatrobiti, sagitta pulsa manu V.; pesn.: Haemon O. stres(a)ti; pren.: longi sermonis initium pepulisti Ci. sprožil si nov, snovno bogat pogovor; tudi = nagnati (naganjati), prignati (priganjati): Iovis sic numina pellunt V.

2. metaf. ganiti, vznemiriti (vznemirjati), v srce seči (segati) komu, prevze(ma)ti koga: ipsum nullius forma pepulerat captivae L., quod (sc. dictum) cum animos hominum auresque pepulisset Ci., non mediocri curā Scipionis animum pepulit Ci. je vzbudilo Scipionu nemajhne skrbi.

3. biti, udariti (udarjati) kaj, ob kaj, na kaj: T., terram pede H., Lucr., humum pedibus Cat. teptati, vada remis Cat., fores Ci. (po)trkati na vrata, palus pulsa sonat cantu V. odmeva, puer pulsus Ci. (pre)tepen, s pestmi bit; pesn.: pulsus ramo Pr. zadet; tako tudi volucre pulsus V. = ranjen; pren. zadeti koga kaj, pripetiti, zgoditi se komu kaj: nulla me pepulit insignis iniuria Ci. ep.

4. pahniti (pehati) od, iz ali s česa, gnati, izgnati (izganjati), odgnati (odganjati), pregnati (preganjati), (s)poditi, prepoditi, zapoditi: Pl., Ter.,T. idr., aliquem domo, foro, civitate, possessionibus Ci., regno H., Iust., sedibus S., patriā pelli N., pulsus (= exsul) patriā carebat N., exsules pulsi L., p. urbe O., loco L., magistratūs templis Ci., aliquem e foro Ci., ex Galliae finibus C., ab urbe, a sacris, ab agris O., pelli in exsilium Ci., miles pellitur foras Ter.; (o stvareh) odgnati (odganjati), odvrniti (odvračati), odriniti (odrivati) nazaj, potisniti (potiskati) iz česa: flumen pulsum Cu., flumen natatu Aus., niveo pectore aquam Tib. ali facilis unda pellitur manu Tib. (o plavajočih), p. aquam de agro Plin., calculos e corpore Plin.; occ. kot voj. t.t. (sovražnika) potisniti (potiskati) nazaj, odbiti, zapoditi, zadreviti, pregnati, v beg pognati, poraziti, potolči, premagati: Iust. idr., primo concursu hostes pelluntur atque in fugam coniciuntur C., milites primo congressu pulsi fugatique S., armis perterritus, fugatus, pulsus Ci., primum gradu moverunt hostem, deinde pepulerunt, postremo … avertunt L.; pren.: si animus hominem pepulit Pl. če je duh porazil človeka (kakor kakega sovražnika).

5. metaf. odgnati (odganjati), pregnati (preganjati), razgnati (razganjati), odpoditi, prepoditi: pelle moram O. nehaj se obotavljati, pulso pudore O. brez sramu, tecta, quibus frigorum vis pelleretur Ci. ki naj bi odvračala (pregnala) hud mraz, malorum medicamentorum introitum Plin. preprečiti, preprečevati, nunc vino pellite curas H., famem glande O. (po)tešiti, pulsus corde dolor V., maestitiam ex animis Ci., quo tibi pulsus amor? V. kam je izginila ljubezen?, lacrimas Creusae pelle V. Kreuze ne objokuj več.

Opomba: Nenavaden plpf. pulserat: Amm.

Pelops -opis, m (Πέλοψ) Pélops, Tantalov sin, oče Atreja in Tiesta, Niobin brat. Oče ga je zaklal za obed bogovom, ki pa so ga zopet oživili in mu ramo, ki jo je Cerera pojedla, nadomestili s slonokoščeno: Enn. ap. Ci., H., Ci., Sil., Stat., Hyg., umero Pelops insignis eburno V. — Od tod adj.

1. Pelopēus 3 (Πελοπεῖος)
a) Pélop(s)ov: domus Pr., Agamemnon Pr. Pelop(s)ov vnuk, Orestes Lucan. Pelop(s)ov pravnuk.
b) pesn. = peloponéški, peloponézijski: phalanx Stat. argivska vojska, moenia V. = Argos, regna Sil. = Peloponez; subst. Pelopēa -ae, f Pelopêja α) Pelop(s)ova vnukinja, Tiestova hči: O., Cl. β) naslov neke tragedije: Iuv., Mart.

2. Pelopēïus 3 (Πελοπήϊος)
a) Pélop(s)ov: Atreus O. Pelop(s)ov sin, virgo O. = Ifigenija, Pelopeia (Pelopeja, ženska iz Pelopove rodovine) credar O., arva O. frigijske (kjer je bil Pelops rojen).
b) pesn. peloponéški, peloponézijski: oppida Cl., regna Stat. = Peloponez, sedes Sen. tr. prestolnica korintskega vladarja Kreonta.

3. Pelopius 3 (Πελόπιος) Pélop(s)ov: domus Sen. tr.; subst.
a) Pelopia -ae, f Pelópija = Pelop(s)ova vnukinja, Tiestova hči: Serv., Hyg.
b) Pelopius -iī, m Pelópij, ime sužnja: Ci. ep.

4. Pelopēïas -adis, f (Πελοπηϊάς) Pélop(s)ova, pélopska, peloponéška, peloponézijska: Mycenae O.

5. Pelopēïs -idis, f (Πελοπηΐς) = Pelopeias: undae O.; subst. Pelopēidēs -um, f Pelopéide = argívske žene: Stat. Patron. Pelopidae -ārum (-ûm), m (Πελοπίδαι) Pelopídi, Pelop(s)ovi potomci (in sorodniki), razvpiti in zloglasni zaradi svoje brezbožnosti in krutosti: Acc. fr., Ci., Hyg.

pelota ženski spol žoga; nogomet; igra z žogo; klobčič; snežna kepa; cmok

pelota de goma, pelota de caucho žoga iz gume
pelota de cuero usnjena žoga
pelota de nieve snežna kepa
pelota vasca baskovska igra z žogo
echarse (ali tirarse) pelotas de nieve kepati se
hecho una pelota v klobčič zvit; oplašen
jugar a (la) pelota igrati se z žogo
rechazar (ali volver) la pelota odbiti žogo; prekrižati komu namen (račun)

peluche [plüš] féminin pliš; familier kosmič prahu

ours masculin en peluche medvedek iz pliša (igrača)

pēlvis (stlat. pēlŭis) -is, acc. -im, abl. -ī (redko -e) (iz *pēlou̯is; morda sor. s pellis (pelvis bi bila torej prvotno „usnjena posoda“); prim. skr. pālavī nekaka posoda, gr. πελίκη, πέλιξ čaša, demin. πελίχνη čašica, πελλίς, πέλις skleda, medenica, πέλλα golida) skleda, posoda, medenica: Varr., Caecil. ap. Non., Iuv., Plin., Petr., Cels.

pendeln nihati; gibati se sem ter tja; voziti se na delo v drug kraj; figurativ omahovati; zwischen Extremen hin und her pendeln padati iz skrajnosti v skrajnost

pendeō -ēre, pependī (intr. k pendō)

1. viseti na, ob čem, s česa: Enn., Varr., Mart., Sen. rh. idr.; abs:. pendentes lychni Lucr.; z abl.: pendebit fistula pinu V. na smreki, s smreke, p. tigno O., collo Pr.; s praep.: sagittae pendent ab umero Ci., p. mālo ab alto V., ex arbore Ci., ex umero O., de viri collo O.; pa tudi: in cervice O., Pr., in arbore Ci., in aëre O., in aëris spatio Lucr., ut bos in latus pendere videatur Col., p. per dorsum a vertice V., per pedes Ter., pendent poma sub arboribus Pr., pendentia serta super ramos O.; occ.: pendent lacerti Plin. iun., fluidos pendere lacertos O., pendentes genae Iuv. omahlo (ohlapno) viseča, chlamys pendet O. se spušča navzdol, plava, nubila pendentia O. nizko viseči, pendentia pumice (iz plovca, votliča) tecta V. (prim.: antrum scopulis pendentibus V.), venalem pendere javno na prodaj razobešen (nabit) biti: Claudius (= Klavdijeva posestva) pependit venalis Suet.; (o sužnjih, ki so jih obešali na zgornje podboje, kadar so jih za kazen tepli) viseti, obešen biti: pendentem aliquem ferire Pl., pendentem plecti Ter. ali verberibus caedi Pl., tu iam pendebis Ter. prideš na zgornji podboj = boš tepen; splošno o ljudeh: cur aliquis e trabe pependit O. se je obesil, quaerit altos, unde pendeat, ramos Mart. kamor bi se obesil; (o stvareh) tehtati: Ulp. (Dig.), offula cum duabus costis, quae penderet III et XX pondo Varr., cyathus pendet drachmas X, mna, quam nostri minam vocant, pendet drachmas Atticas centum Plin.

2.
a) viseti na kom (čem), ob kom (čem): O., Lucr., Sil., Val. Fl. idr., coniunx pendet narrantis ab ore viri V. pazljivo posluša moža, ki pripoveduje, attentus et pendens Plin. iun. zelo pozoren, p. vultu Q. z uprtimi očmi gledati, omnia sunt hominum tenui pendentia filo O., filo pendebit Etruria tota Enn. fr., p. in limine V. ali circa montem Fl. tičati, bivati, muditi se, circum oscula pendent nati V. obešajo se na poljubljajočega jih očeta.
b) zasta(ja)ti, (ob)mirovati, odložiti (odlagati) se: Dig., opera interrupta pendent V. ležijo (ostajajo, so) nedovršena.
c) viseti na čem, ob čem = odvisen biti od koga, česa, opreti (opirati) se na koga, kaj, stati na čem, vdan biti komu, ravnati se po kom: Lucan., Val. Max. idr., ex unius tuā vitam pendere omnium Ci., spes opesque ex patre pendent S., ex una pendebat origine bellum O. je izhajala, prim.: cum eius origo paterne ex Numā Pompilio penderet Eutr., de tuis pendentia Dardana fatis Sil., fama pendet in tabellis Ci., p. rebus levissimis Ci., spe L., hinc omnis pendet Lucilius H., de te pendens amicus H. tebi vdan, tuorum, qui ex te pendunt Ci., ex te tota pendebat Cat.

3. (v zraku) viseti, (po zraku) plavati (gibati se, premikati se, potovati, zibati se), lebdeti: Enn. ap. Ci., Lucr. idr., dum nubila pendent V., tellus pendet in aëre O., ensis super cervice pendet H., olor niveis pendebat in aëre pennis O., p. per aërias auras O., avis multa pependit Mart., pendent de rupe capellae V., naves pendentes et instabiles Cu. brez oporišča, brez opore, illisa prora pependit V. je visel v zraku, molel v zrak, (sc. navis) pendet dorso iniquo V. je obtičala, vestigia pendent Stat. visijo v zraku = so lahke, nec opertum (sc. litus) pendeat algā O. in se ne nagiba k udrtju, proni pendent in verbera V. se sklonijo (so sklonjeni) naprej za udarce; pren.: quidquid excessit modum, pendet instabili loco Sen. tr., pendentem (pasti hotečega) amicum corruere patitur Ci.

4. metaf.
a) neodločen biti, dvomiti, biti v dvomih, omahovati, ne moči se odločiti, pomišljati se, imeti pomisleke: nolo plebem spe et exspectatione pendere Ci., ne diutius pendeas, palmam tulit Ci., animus tibi pendet Ter., animi pendentes Cu., animis spe et metu pendentibus L. omahovati med upom in strahom, p. animi (loc., v duhu) Pl., Ter., Ci., L. (redkeje p. animo Ci. ap. Non.); o več osebah pl.: L., exspectando pendemus animis Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: quam diu futurum hoc sit, non nimis pendeo Sen. ph.
b) (o stvareh) v negotovosti biti, negotov biti: pendet belli fortuna O.; poseb. v jur. lat.: actio negotiorum pendet, Icti., mutui datio interdum pendet Icti. ali pendenti esse an … (donec … , quam diu … ) Icti., tako tudi: aliquid in pendenti habere Icti. kdo je še neodločen; o pravdah = viseti, še teči, še trajati, biti še nedognan, biti še neodločen: iudicio (lite, causā) pendente Icti.; od tod meton.: reus (causa rei) pendet Suet., ad senatum remissus diu pependit Plin. iun.

pendre* [pɑ̃drə] verbe intransitif viseti; vleči se (po tleh) (plašč); verbe transitif obesiti

se pendre obesiti se
pendre son pardessus au porte-manteau obesiti plaščna obešalnik
pendre un condamné au gibet obesiti obsojenca na vislice
pendre quelqu'un en effigie simbolično koga obesiti
(familier) dire pis (pire) que pendre de quelqu'un zelo slabo o kom govoriti
(familier) qu'il aille se faire pendre ailleurs naj ga drugi kaznujejo
laisser pendre ses bras povesiti roke
pendre la crémaillère slaviti vselitev v novo stanovanje
pendre au croc (figuré) obesiti na klin
ça lui pend au nez, sur la tête to mu grozi, to visi nad njim
il n'y a pas de quoi se pendre zaradi tega si ne bom delal sivih las
se pendre au cou de quelqu'un obesiti se komu okoli vratu, prisrčno ga objeti
se pendre à la sonnette neprestano, ves dan zvoniti (zvonec)
il s'est pendu par désespoir iz obupa se je obesil
il ne vaut pas la corde pour le pendre škoda vrvi, na katero bi ga obesili; on je nepoboljšljiv

pēnis -is, m (iz *pes-nis; prim. skr. pásas- = gr. πέος in πόσϑη moško spolovilo = stvnem. fasal)

1. rep: Naev. fr., Fest., caudam antiqui penem vocabant, hodie „penis“ est in obscaenis Ci. ep.; nav.

2. metaf. moško spolovilo, moški spolni ud, penis: Ci. idr.; meton. pohota, pohotnost, nečistovanje: H., Iuv. idr., ventre, pene bona patria lacerare S.; kot ljubkovalna beseda: purissimus penis Suet. „prečisti picek“.

penna, stlat. pesna, ae, f (iz *pet-(s)-na; prim. skr. pátati leti, spušča se, pada, pátram perut, gr. πέτομαι letim, ποτή let, ποτάομαι prhutam, πτερόν perut, stvnem. federa = nem. Feder pero, sl. pero, perot, perut)

1. pero krilatih živali: Enn. ap. Varr., Pl., Ci., Lucr., Col., Plin. idr.; sinekdoha perut, perutnica večinoma v pl.: Enn., Pl., Plin. idr., pennas movere per aëra O., geminis secat aëra pennis Ci. (Arat.), aves pullos pennis fovent Ci., pennas vertere Pr. odleteti; pren.: pennas alicui incīdere Ci. ep. prirezati komu peruti = vzeti komu polet, decisis humilis pennis H. z obrezanimi perutnicami = z neuresničenimi upi, z upi, ki so splavali po vodi, pennas extendere nido H. peruti razprostreti, vzleteti (vzletati) (o mladih ptičih); pren. o posameznikih, ki so se z zaslugami in vrlinami povzdignili nad svoj nizki stan; sg. kolekt. = peruti: pennā fugiunt trepidante columbae O.; meton.
a) (le v sg.) letanje, (po)let: Pr. idr., nunc pennā, nunc ore notas date O. (prim. ōscen), celeritate pennae vitant necem Ph.
b) pesn. = ptič, ptica: pennā velocior evolat Sil., certae pennae Val. Fl. vedežne (preroške) ptice.

2. occ.
a) (v pl.) peresa pri puščici, s katerimi puščica ohranja smer: per iugulum pennis tenus acta sagitta O.; meton. puščica: Val. Fl., traiectus pennā (nekatere izdaje pinnā), tempora cantat olor O.
b) pero za pisanje: Isid.

Opomba: Inačica: pinna, gl. pinna.

pēnsiculō -āre (-āvī) -ātum (pensāre) pretehta(va)ti, preudariti (preudarjati): meum vero unumquodque dictum acriter examinatis, sedulo pensiculatis Ap., scripta enim pensiculatis et examinatis Ap., tres illic, tris hic; pensicula utrumque modulareque Gell. — Od tod adv. pēnsiculātē (iz pt. pf. pēnsiculātus 3) natančno: quae a Theophrasto pensiculate atque enucleate scripta sunt Gell.

Pentelicus 3 pentéliški, s Pentélika (Pentelicus mons, gr. τὸ Πεντελικὸν ὄρος), gore pri Atenah, ki je slovela po svojem marmorju: Hermae Ci. ep. iz penteliškega marmorja.

pentelōris -e (hibrid. iz gr. πέντη in lorum) ki ima pet prog: Vop.

pepel [é] moški spol (-a …) die Asche (cigaretni Zigarettenasche, kostni Knochenasche, leseni Holzasche, tehnika leteči Flugasche, geografija vulkanski Vulkanasche)
odstranjevati pepel tehnika entaschen
odstranjevanje pepela die Entaschung
posoda za pepel der Aschkasten
žara za pepel Aschenurne
tehnika posuti s pepelom äschern
figurativno vstati kot feniks iz pepela wie ein Phönix aus der Asche steigen

pepél (-a) m cenere; cenerume:
vulkanski pepel cenere vulcanica
radioaktivni pepel cenere radioattiva
žara s pepelom urna con la cenere, urna cineraria
pren. posipati se s pepelom cospargersi di cenere
spremeniti v prah in pepel ridurre in cenere
tleti pod pepelom covare sotto la cenere
vstati kot feniks iz pepela risorgere, novella Fenice, dalle ceneri

pȅpeo pȅpela m pepel: bacati kome pepeo u oči metati komu prah v oči; dići se iz pepela; posipati glavu pokajničkim pepelom; uskrsnuti iz praha i pepela vstati iz prahu in pepela; razdrobiti, razbiti u prah i pepeo; spomeni se, čovječe, da si pepeo

peppermint [pépəmint] samostalnik
botanika poprova mota

peppermint oil olje iz poprove mete
peppermint drop (ali lozenge) bonbon iz poprove mete

perche [pɛrš] féminin

1. zoologie ostriž

2. drog; ribiška palica; sport palica

3. (= une grande perche) dolgin, visoka in mršava oseba

4. stara dolžinska mera, stara ploščinska mera (1/100 orala)

perche à houblon hmeljevka
saut masculin à la perche (sport) skok s palico
tendre la perche à quelqu'un (figuré) pomagati komu iz stiske