Franja

tornare

A) v. intr. (pres. torno)

1. vrniti, vračati se; spet priti, prihajati:
tornare a casa vrniti se domov
tornare all'antico obnoviti, obnavljati stare navade
tornare a bomba vrniti se k temi
tornare daccapo vrniti se na začetek, začeti znova; pren. stopicati na mestu, ne napredovati
tornare a galla spet priti na površje; pren. postati spet aktualno
tornare a gola izpahovati se (jed)
tornare al mondo, in vita ponovno oživeti, opomoči si
tornare in se zavedeti se; pren. spametovati se
questo si chiama Pietro torna indietro pog. šalj. glej, da sposojeno vrneš

2.
tornare a qcs. vrniti se k temi
tornare alla carica pren. vztrajati pri prošnji, zahtevi
tornare a dire, a fare qcs. kaj spet reči, storiti
tornare col pensiero a qcs. kaj priklicati v spomin, česa se spomniti
tornare sui propri passi, sulle proprie decisioni premisliti se

3. postati; spet postati (tudi pren.):
dopo la pulitura i calzoni sono tornati nuovi po čiščenju so hlače spet kot nove
questi funghi, seccati, tornano la decima parte di peso ko te gobe posušiš, so desetkrat lažje

4. biti točen; ujemati se; odgovarjati:
il conto torna račun je točen, se ujema
tornare conto izplačati se
non mi torna nisem prepričan
il vestito torna bene obleka lepo pade, pristaja

B) v. tr.

1. knjižno vrniti, vračati; nazaj postaviti, postavljati

2. knjižno obrniti, obračati; upreti, upirati (pogled)

torpeō -ēre -uī (indoev. baza. *(s)terep- [razširjena iz kor. *(s)ter-; prim. sterilis] biti otrpel; prim. lit. tirpstù postati trd, otrdeti, let. tirpt postati trd, otrdeti, sl. otrpniti, trpeti, stvnem. dërb = nem. derb, stvnem. sterban = nem. sterben)

1. (telesno) biti otrpel, biti odrevenel, biti trd, biti otrdel, biti tog, biti neokreten, biti negiben (drevén), biti premrl, biti okamenel, biti skrepenel, biti okrepenel, biti zledenel itd.: Q., Plin., Sil., Iuv., Suet. idr., corpora rigentia gelu torpebant L., simillima saxo torpet O., torpentes rigore nervi L., locus hieme frigore torpens Col. okrepenel, mrtev, hiems frigore torpens Cl., plagae torpentes Cl. mrzli pasovi, circum amnis torpens Stat. ali torpens lyra Sen. tr. negibna.

2. metaf. (duševno) biti brezčuten, biti neobčutljiv, biti neobčuten, biti top, biti omrtvel, biti (u)vel, biti (o)mrtvičen, biti omamljen, biti ohromljen, biti paraliziran, biti trd, biti otrdel, strmeti itd.: qui aderant metu torpentibus L. trdi od strahu, timeo, totus torpeo Pl. ves trd sem od strahu, quid torpentes subito obstupuistis Achivi? Ci. poet. kaj stojite kakor okameneli?, torpes tabellā Pausiacā H. strmiš pred Pavzijevo (Pavziasovo) podobo; od tod: torpent ingenia desidiosae iuventutis Sen. rh., torpet vox L. glas zastaja, glas zamira, torpent consilia L. (tvoji) naklepi so mrtvični (ohromljeni), ne znaš si pomagati; occ. biti nedelaven, biti nedejaven, biti neaktiven, biti len (leniv, lenoben, lenokrven), biti mrtev: deum sic feriatum volumus cessatione (v brezdelju) torpere Ci., ut ignava animalia iacent torpentque T. lenobno ležijo (ἑ`ν διὰ δυοῖν), torpent regna veterno V. leno spijo, torpere ultra et polluendam perdendamque rem publicam relinquere sopor et ignavia (topost in strahopetnost) videretur T., an dextrae torpent L. so onemogle, hostiles torpuere discursūs Amm. so ponehala.

torqueō -ēre, torsī, tortum (indoev. baza *ter(e)q- sukati, viti; prim. skr. tarkúḥ = gr. ἄ-τρακτος vreteno, ἀ-τρεκής brez ovinka, naravnost, sl. trak, stvnem. drāhsil = nem. Drechsler strugar, nem. drechseln)

1. (za)sukati, sesukati, (za)vrteti, viti, zviti (zvijati), zaviti (zavijati), ovi(ja)ti, navi(ja)ti, obrniti (obračati) ipd.: stamina pollice ali digitis stamina duris O. sukati svitek (pri preji) = presti (prim.: ducit inops tremulā stamina torta manu Tib.); tako tudi: fusos Plin., tenui praegnantem stamine fusum Iuv., ad torquenda in alveolis fusa vertantur Hier., fila Sen. ph., aurea pensa Petr. (o Parkah); capillos ferro O. kodrati, laqueum Icti., torti funes V. sesukane, spletene, torta via Pr. zavita pot (v labirintu), tortum vimen O. panj, ulj, vestis circum bracchia torta T. ovita okoli … , torta quercus V. hrastov venec, tignum torquere H. (s škripcem, vitlom) dvigniti, vzdigniti, in orbem torquere Ci. v krogu vrtati; s prolept. obj.: tegimen torquens leonis V. ovijajoč si, caelum sidera torquet O., torquet medios Nox humida cursūs V. vlažna Noč teče sredi svoje krožne poti, axem umero torquere V. nositi krožečo (vrtečo se) os, pulverem Lucan. dvigati, vzdigovati; pesn.: aquas remis O. burkati, vzburkati (vzburkavati), razburkati (razburkavati), spumas V. morje (vz)peniti (speniti, zapeniti, razpeniti), flumen torquet (vali) saxa V., anguis tortus V. v klobčič (kolobar) zvita.

2. occ.
a) (za)vihteti, zagnati (zaganjati), vreči (metati), (za)lučati: cum fulmina torques (o Jupitru) V., hastam alicui Val. Fl., hastas lacertis Ci., hastam in hunc O., iaculum in hostem V., pila valido lacerto O., tela manu O., telum ad aurata tempora V., stuppea Balearis verbera fundae V., glaebas, ramos O., ille nubes torsit in occiduum orbem Lucan.; pesn.: aquosam hiemem torquere V. stresati deževnato nevihto = izžemati (ožemati) oblake, sibila Pr. (za)sikati, trepidantia sibila Val. Fl., tortus rhombus Pr. v krogu tekoč (vrteč se); pren.: curvum sermone rotato enthymema Iuv.
b) obrniti (obračati), usmeriti (usmerjati), uperiti (uperjati): na vprašanje kam?: oculos ad moenia V., vestigia ad sonitum V.; na vprašanje od kod?: aurem ab obscenis sermonibus H.
c) obrniti (obračati), voditi, usmeriti (usmerjati), ravnati: ora equi frenis O.; pren.: naturam huc et illuc torquere ac flectere Ci., imbecillitatem animorum Ci., omnia ad commodum suae causae Ci., oratio ita flexibilis, ut sequatur, quocumque torqueas Ci., versare sententias et huc atque illuc torquere T.; pesn.: bella V. voditi.
d) zaviti (zavijati), izviniti, izpahniti (izpahovati), (s)pačiti, (s)kremžiti, nakremžiti (usta, obraz): talum Sen. ph., oculum Ci. obračati, ora torquebit amaror V., ora torquentur Ci., articulorum se ipsos torquentium sonus (pokanje) Sen. ph.; pren.: zvi(ja)ti, zaviti (zavijati), obrniti (obračati), sprevrniti (sprevračati): verbo ac litterā ius omne torqueri Ci., condiciones tortae Pl. zvite, nejasne; poseb. na natezalnici ude izpahniti (izpahovati), nategniti (natezati, nategovati), na natezalnico razpe(nja)ti: ita te nervo torquebo Pl., non posse sapientem beatum esse, cum eculeo torqueatur Ci., raptum e tribunali servilem in modum torsit Suet., ne vinctus tortusve quis civitatem adipisceretur Suet., illam non ira torquentium (natezalcev) pervicere T., servum in caput domini torquere Icti. = contra dominum Icti., etiam si sapiens uratur, torqueatur, secetur Ci.
e) metaf. α) natančno preisk(ov)ati, razisk(ov)ati, izprašati (izpraševati), vprašati (vpraševati), povprašati (povpraševati), poizvedeti (poizvedovati), zaslišati (zasliševati), (po)zanimati se o čem, glede česa: vita P. Sullae torqueatur Ci., Aeacus torquet umbras Iuv. sodniško zaslišuje, aliquem mero torquere H. pri vinu izpraševati. β) mučiti, trpinčiti, trapiti, vznemirjati, nadlegovati, težiti: libidines te torquent Ci., dolores torquent Ci., dies nocteque torqueor Ci., meritus (po pravici, kakor je zaslužil) torquetur ab auro O., stulti malorum memoriā torquentur Ci., exspectatione torqueor Ci., sollicitudine, poenitentiā, poenarum omnium exspectatione torquetur mens Q., sin animos suos in earum rerum, quae inveniri non poterant, inquisitione torquerent Lact., se torquet Pl. peha se, ubija se, torquerier (= torqueri) omni sollicitudine districtum H., torqueri amore H.; od tod s skladom glag. timendi: torqeor, ne bona senserit alter O. vznemirja me (misel) = bojim se, da … ; s quod: torqueor, quod discipulum optimae spei amisisti Plin. iun.; z ACI: necesse est torqueri tam iniqua praemia fortunam persolvere Sen. ph. — Od tod

1. adv. pt. pf. tortē zavito, zakrivljeno, upognjeno: Lucr.

2. subst. pt. pf.
a) tortum -ī, n mučilna vrv, vož, vožínec: artus torto distraham Pac. ap. Non.
b) torta -ae, f zvito pecivo, štruca, štručka, starejše kržič: torta panis Vulg.

Opomba: Sup. tudi torsum: Prisc.

torreō -ēre, torruī, tōstum (iz *torseō, *torstum; indoev. kor. *ters- suh biti, koprneti; prim. skr. tarṣaḥ žeja, τρασιά, ταρσιά suša, tr̥ṣṭáḥ suh, posušen, tr̥ṣyati žejen je, trpi žejo, hlepi, tr̥ṣúḥ koprneč, pohlepen, gr. τερσαίνω in τέρσω sušim, τέρσομαι sušim se, postajam suh, lat. torris, ex-torris, terra, got. gaþaírsan = stvnem. derren = nem. dorren sušiti (se), got. þaúrstei = stvnem. durst = nem. Durst, got. þaúrsus = stvnem. durri = nem. dürr)

1. sušiti, pêči, cvreti, pražiti, žgati, smoditi, starejše paliti: furnis torrebant farra coloni O., sole torrentur aristae V., fruges torrere flammis (ob ognju, na ognju) V., castaneas torrere Plin., uvam in tegulis Plin., hordeum tostum Plin.

2. occ.
a) (s)peči, (o)cvreti (meso, kruh): tosta caro O. pečenka, O., tosta liba O. pečeni kolači, polenta tosta O., in veribus torrebimus exta V., artūs subiecto igni O., succensis ignibus torreri Ci., torreto me pro pane Pl.
b) žgati, ožgati (ožigati), sežgati (sežigati), (o)smoditi, pêči, pripêči (pripékati), starejše (o)paliti: cum undique flammā torrerentur C., sol torrebat corpora Gallorum L., solis ardore torreri Ci., violento sole torreri (o Afriki) Iust., torrentia agros sidera H., illa velim rapidā Vulcanus carmina flammā torreat Tib., tosti alti stant parietes Enn. fr., tosti (ožgani, osmojeni) crines O.
c) metaf. α) (v ljubezni) vžgati (vžigati), vne(ma)ti, razvne(ma)ti, razplameníti (razplamenévati), razplamte(va)ti: torret amor pectora O. ogenj ljubezni razvnema, correptus saevo Veneris torrebar aeno Pr., me torret face mutuā Calais H., si torrere iecur quaeris idoneum H., coniugis amore torreri M. goreti v ljubezni do soproge. β) (o žeji, vročici, mrazu) pêči, žgati: canis arenti torreat arva siti Tib., torrentur febribus artūs O., frigore torret Varr. ap. Non. — Od tod adj. pt. pr. torrēns -entis

1. žgoč, žareč, vroč, razžarjen, segret, ogret, razpaljen, razgret, razbeljen: Sirius, flamma V., plaga Lucan., Sirius torrentior Cl., miles meridiano sole torrens L., pice torrentes ripae V.

2. occ. včasih suh; le kot subst. torrēns -entis, abl. -te in -tī, gen. pl. -ium, pesn. -um, m (sc. rivus) divja, deroča voda (reka, potok), hudournik, hudournica, starejše súšec, liják, bujíca: rapidus montano flumine torrens V., rapidus, hibernus Sen. ph., ripa torrentis L., cum fertur quasi torrens oratio Ci., velut monti praecipiti devolutus torrens rapitur (sc. fretum) L., torrens imbribus conceptus Col. hudournik, roja, Romanus torrens Lucan. potok rimske krvi, torrens meri Iuv. vinski potok = potok seča (od popitega vina); preg.: ille numquam direxit bracchia contra torrentem Iuv.; metaf.: torrens armorum, umbrarum Sil.; pren.: inanis verborum torrens Q. prazno besedičenje, puhlo mnogobesedje; tako tudi: quo torrente, quo impetu saeculum nostrum defendit! T. (Dial.); maiorum mores non paulatim, sed torrentis modo praecipitati Sen. ph., ceteraque omnia quodam quasi aestu et torrente fortunae Fl.

3. metaf. hitro tekoč, deroč, hudouren, hudourniški, divji, silovit: Val. Fl., Iust., Veg. idr., amnis Cu., aqua V., Sen. ph., unda, flumina V., fluvii Verr., impetus (sc. aquae) Sen. ph. naliv, naval, (sc. Padus) … agris quam navigiis torrentior Plin., (sc. Asopos) torrentissimus Stat., sanguis torrens Lucan. potok krvi, kri, ki teče v potokih, fato torrente Lucan.; komp. adv.: torrentius amne hiberno Pl.

tort [tɔr] masculin krivica; krivda, napaka; škoda

à tort po krivici, po krivem
à tort et à travers nepremišljeno, lahkomiselno, tjavdan
à tort ou à raison po krivici ali po pravici
j'ai tort nimam prav
tu as tort de tant fumer nimaš prav, da toliko kadiš
il a le tort de parler trop ima napako, da preveč govori
donner tort à quelqu'un ne dati prav komu
les faits m'ont donné tort dejstva so pokazala, da nisem imel prav
être dans son tort, être en tort ne imeti prav, biti krivičen
faire tort à quelqu'un delati komu krivico, škodovati komu
on me fait tort krivica se mi godi
fuire du tort à quelqu'un oškodovati koga, škodovati komu
se faire du tort škodovati si
Tu fais comme ceci? C'est un tort. Ti delaš tako? To je napak.
mettre quelqu'un dans son tort narediti koga krivega
parler à tort et à travers tjavdan govoriti
soupçonner quelqu'un à tort po krivici koga sumiti

torta f kulin. torta; kolač; zavitek:
torta di mele jabolčni zavitek
torta di ricotta skutin kolač
torta in faccia film burleska, pantomima (v ameriškem filmu)
dividersi la torta slabš. razdeliti si plen, nepošten dobiček
mangiare la torta in testa a qcn. pren. pog. koga prekašati

torturare

A) v. tr. (pres. torturo) mučiti; trpinčiti (tudi pren.):
torturarsi il cervello beliti si glavo, tuhtati

B) ➞ torturarsi v. rifl. (pres. mi torturo) mučiti se; žalostiti se

torture [tɔrtür] féminin mučenje (tudi figuré); muka

instruments masculin pluriel de torture mučilno orodje
mettre quelqu'un à la torture dati koga na natezalnico
se mettre l'esprit à la torture glavo si razbijati
subir, supporter des tortures trpeti, prenašati mučenje
faire subir la torture à quelqu'un mučiti koga
souffrir toutes les tortures de l'enfer trpeti vse peklenske muke
parler sous la torture govoriti, povedati pod pritiskom mučenja

torturer [tɔrtüre] verbe transitif mučiti, trpinčiti, dati na natezalnico; delati silo (besedilu)

visage masculin torturé od muke spačen, izmučen obraz
la faim les torture lakota, glad jih muči
torturer un texte popačiti besedilo
se torturer le cerveau, l'esprit glavo si ubijati, beliti

tot, indecl. (iz *toti [prim. toti-dem] iz demonstrativnega debla *to- [gl. is-te]; prim. skr. táti toliki, toliko, gr. τόσος, τόσσος)

1. toliko, tako veliko, tako mnogo; subst., num. in adj., vedno pl.; subst.: cum tot essent circum hastam Ci., ex tot O., an timebant, ne tot unum superare possent Ci.; num. (se nikdar ne konstruira s partitivnim gen., ampak z ex): tot anni Ci., haec tot et tanta si nactus esses Ci., tot ex tuis amicis Ci.; adj.: tot ignes, iugera O., tot duces et exercitūs Ci., inter tot veterrimos populos L., tot viri ac tales Ci., tot ac tales viri Lact., tot tantaeque difficultates Ci.; v korelaciji: tot mala sum passus, quot in aethre sidera lucent O., quot homines, tot causae Ci., tot consulibus, quoties Ci., quantum putabis satis esse, tot vites ablaqueato Ca.

2. toliko in toliko (kadar se ne pove konkretno število): tot milia G., volo dari ei … aureos tot G. (Dig.)

tôt [to] adverbe kmalu; zgodaj; vieilli hitro

plus tôt prej
trop tôt prekmalu, prezgodaj
le, au plus tôt kar najprej, čim prej
tôt ou tard prej ali slej
un jour plus tôt en dan prej
il ne viendra pas de si tôt ne bo prišel tako kmalu
mon travail seru terminé dans 15 jours au plus tôt moje delo ne bo končano pred dvema tednoma
se lever tôt zgodaj vsta(ja)ti
il a tôt fait d'apprendre à nager (kar) hitro se je naučil plavati
nous n'étions pas plus tôt rentrés qu'il fallut repartir nismo se še dobro vrnili, ke smo že morali zopet na pot
le plus tôt sera le mieux! čim prej, tem bolje!
ce n'est pas trop tôt! je že čas! no, končno!

toucher¹ [tuše] verbe transitif (p)otipati, prijeti za, zadeti; dotakniti se, dotikati se; dvigniti, dobiti, prejeti (denar); igrati (orgle); vnovčiti (ček); tikati se (česa); biti v sorodu z; sporočiti, povedati (quelque chose à quelqu'un komu kaj); figuré ganiti, prevzeti, (pri)zadeti; verbe intransitif dotakniti se (à quelque chose česa); biti ali priti čisto blizu; zadeti ob, mejiti (à na); musique igrati (de quelque chose na kaj); marine zapluti (à un port v pristanišče); juridique spremeniti (à une loi zakon); figuré tikati se (à quelque chose česa)

se toucher dotikati se, zadeti eden ob drugega, mejiti medsebojno
pas touche! (familier) ne dotikaj se!
touchez-là! udarite! dajte roko! (pri sklenjeni kupčiji)
toucher un adversaire à l'épaule zadeti nasprot-nika v ramo
où peut-on vous toucher? kje vas lahko dobim(o)?
toucher du bout des doigts otipa(va)ti, figuré biti blizu cilja
toucher au but doseči cilj
il touche à la cinquantaine bliža se svojemu petdesetemu letu
il me toucha à l'épaule dotaknil se je moje rame, potipal mi je ramo
toucher à sa fin bližati se koncu, nagibati se h koncu
toucher le fond priti z nogami do dna (v vodi), lahko stati v vodi
toucher la main à quelqu'un dati komu roko (pri pozdravu)
toucher son mois prejeti svojo mesečno plačo
toucher le port zapluti v pristanišče
toucher au port (figuré) bližati se cilju
toucher des roues (aéronautique) pristati (na zemljo)
toucher un mot à quelqu'un de quelque chose povedati, omeniti komu kaj
toucher à une question, à un problème dotakniti se vprašanja, problema
toucher quelqu'un par téléphone doseči koga telefonično
toucher au vif (figuré) zadeti v živo
il n'a jamais touché à un volant on ni nikoli šofiral
n'avoir pas l'air d'y toucher (figuré, familier) skrivati svojo igro, potuhnjeno ravnati, biti nedolžnega videza (kot da ne bi znali do tri šteti)
faire toucher quelque chose au doigt et à l'œil (figuré) jasno, otipljivo komu kaj pojasniti
se laisser toucher (figuré) pustiti se omehčati
se toucher dans la main seči si v roko
les extrêmes se touchent nasprotja imajo (često) kaj skupnega

tourmenter [turmɑ̃te] verbe transitif mučiti, trpinčiti; delati skrbi, iti na živce (quelqu'un komu)

se tourmenter mučiti se, delati si skrbi, plašiti se
le vent tourmente le navire veter premetava ladjo
mener une vie tourmentée živeti razgibano, burno življenje
ne vous tourmentez pas pour si peu! ne delajte si skrbi za tako malenkost!

tourner [turne] verbe transitif vrteti, obračati, obrniti, sukati; stružiti, krožno mešati; prevesti; snemati (film); izraziti, (na)pisati, stilizirati; verbe intransitif vrteti se, obiti, iti (autour de okoli, okrog); obrniti se, skreniti, zaviti (à droite, à gauche na desno, na levo); krožiti, rotirati; filmati; sprevreči se (veter); spremeniti se (en v), postati; izteči se; izvreči se (en v); skisati se (vino), sesiriti se (mleko); dobiti barvo (sadeži)

se tourner obrniti se, okreniti se (vers proti)
se tourner contre quelqu'un obrniti se, nastopiti proti komu; spremeniti se (en v), postati
verbe transitif: tourner et retourner quelque chose obračati, vrteti kaj na vse strani
faire tourner quelqu'un en bourrique (figuré) razjeziti, razhuditi koga
tournez, s'il vous plaît obrnite (list), prosimo!
tourner le bouton prižgati luč
tourner bride (figuré) presedlati
tourner casaque (figuré) presedlati, postati uskok
tourner un compliment napraviti (lep) poklon
tourner une difficulté izogniti se težavi
tourner une loi obiti zakon
tourner le dos obrniti hrbet; figuré zbežati
tourner le coin de la rue zaviti okrog uličnega vogala
tourner quelqu'un en dérision zasmehovati koga
tourner l'ennemi obiti sovražnika
tourner un film vrteti, snemati film
faire tourner un disque zavrteti gramofonsko ploščo
faire tourner une entreprise spraviti podjetje v obratovanje
tourner quelqu'un à son gré (figuré) okrog prstov koga oviti
il tourne bien ses lettres dobro, lepo piše svoja pisma
tourner quelqu'un en ridicule osmešiti koga, norčevati se iz koga
tourner le sang, les sangs (figuré) pognati strah v kosti
tourner une sauce (krožno) mešati omako
tourner les souliers pošvedrati čevlje
tourner les talons peté pokazati, popihati jo
tourner la tête pogledati nazaj
tourner tout en mal vse v slabo obrniti
tourner la tête à quelqu'un zmešati komu glavo
tourner un pied de table stružiti nogo za mizo
verbe intransitif: tourner à l'aigre poslabšati se
tourner bien, mal dobro, slabo se obračati, se končati
tourner court nenadoma se ustaviti, spodleteti
tourner du côté de quelqu'un potegniti s kom, stopiti na njegovo stran
il tourne cœur srce je adut
la chance a tourné sreča se je obrnila, stvari so se spremenile
silence, on tourne! tišina, snemamo (film)!
cet enfant a mal tourné ta otrok je zašel na slaba pota, se je spridil
le temps tourne au froid vreme postaja hladno
le lait a tourné mleko se je skisalo, sesirilo
cela tournera à son honneur to mu bo v čast
tourner autour du pot hoditi kot mačka okrog vrele kaše, ne priti z besedo na dan, obotavljati se
la tête me tourne v glavi se mi vrti
tourner autour d'une femme vrteti se okrog ženske, dvoriti ji
il tourne sans cesse autour du ministre neprestano se vrti okrog ministra, išče njegovo naklonjenost, dobrohotnost
il tourne à tout vent on obrača plašč po vetru
tourner au tragique posta(ja)ti tragično, končati se tragično
tourner rond vrteti se okoli, familier dobro se končati
(populaire) tourner de l'œil omedleti
tourner de travers slabo se končati, ponesrečiti se, spodleteti
tourner à vide (automobilisme) teči prazen
j'au vu tout tourner vse se mi je zavrtelo pred očmi, postal sem omotičen
se tourner contre quelqu'un obrniti se proti komu, postati mu sovražen
je ne sais plus de quel côté me tourner ne vem več, kje se me glava drži
il se tourne et se retourne dans son lit obrača se sem in tja, premetava se v postelji
se tourner le pied zviniti si, spahniti si nogo
se tourner vers quelqu'un (figuré) obrniti se na koga (za pomoč, uslugo)

tožíti (-im)

A) imperf.

1. denunciare, incolpare:
tožiti sošolce učitelju denunciare i compagni al maestro

2. jur. querelare; accusare:
tožiti zaradi razžaljenja časti querelare per oltraggio

3. lamentarsi, lagnarsi; dolersi; piangere:
ranjenec je vso noč tožil il ferito si lamentò tutta la notte
tožiti po materi piangere la madre morta

B) tožíti se (-im se) imperf. refl.

1. querelarsi

2. tožiti se po (s smiselnim osebkom v dativu) rimpiangere, aver nostalgia di:
toži se mi po starih časih ho nostalgia dei vecchi bei tempi

tra prep.

1. med; v (določilo kraja):
la strada corre tra due file di alberi cesta teče med dvema vrstama dreves
dormire tra due guanciali pren. biti brez skrbi, biti na varnem
essere tra la vita e la morte biti na smrtni postelji, umirati
mettere il bastone tra le ruote pren. metati polena pod noge
il sole spuntò di tra le nuvole sonce je pokukalo izmed oblakov
trovarsi tra due fuochi pren. znajti se med dvema ognjema
trovarsi tra l'incudine e il martello pren. biti med kladivom in nakovalom

2. čez (za izražanje oddaljenosti):
tra cento metri c'è casa mia čez sto metrov je naša hiša

3. čez, v (določilo časa):
torno tra poco vrnem se kmalu
verrò tra i prossimi dieci giorni pridem v prihodnjih desetih dneh

4. med (za označevanje vzajemnosti, nasprotja ipd.):
si assomigliano tra loro podobna sta si
auspicare la pace tra tutti i popoli zaželeti mir med vsemi narodi
dire tra sé e sé misliti si pri sebi
sia detto tra noi med nami povedano
essere incerto tra il sì e il no biti negotov, omahovati

5. med (za izražanje pripadnosti):
arrivare tra i primi priti med prvimi
mescolarsi tra la folla pomešati se med množico

6. med, od (za izražanje partitivnosti):
è il migliore tra i miei amici on je moj najboljši prijatelj

7. ob, zaradi:
tra una cosa e l'altra non ho mai un attimo di tempo zaradi tega in onega nisem niti za trenutek prost

8. med (določilo načina):
borbottare tra i denti mrmrati vase, med zobmi
sorridere tra le lacrime nasmehniti se med solzami

9. (za izražanje celotnosti)
tra tutti non saranno più di trenta vseh je kakih trideset

10. (za izražanje približne vrednosti)
avrà tra i trenta e i trentacinque star je med trideset in petintrideset let

11. (v prislovnih izrazih, predvsem v časovni funkciji)
tra breve, tra non molto v kratkem
tra tutto skupaj, skupno
tra l'altro med drugim

trabajar iz-, ob-, pre-delati; narediti, izdelovati; stremeti za; mučiti; delati, delovati; vreti (vino); zviti se (les)

flojo en trabajar len
harto de trabajar utrujen od dela
trabajar a destajo, a jornal na akord, proti plačilu delati
trabajar en delati na; dati si truda

trabar zvezati, speti, sklopiti; prodati; zgostiti, zatesniti

trabar batalla bojevati se, spopasti se
trabar conversación navezati pogovor
trabar disputa prepir začeti
trabarse gost postati (tekočina); začeti se (boj)
trabarse con spopasti se s
trabarse de palabras spričkati se, v lase si skočiti
trabarse los pies noge si zaplesti (v)
se traba de lengua, la lengua se le traba jezik se mu zapleta, jeclja

tracas [traka] masculin skrb; neprilike, sitnosti, težave, nevolja, nadloga

tracas des affaires poslovne težave, skrbi
avoir du tracas imeti skrbi, sitnosti, težave
se donner bien du tracas da(ja)ti si mnogo skrbi

tracasser [trakase] verbe transitif mučiti, šikanirati, vznemirjati, povzročati skrbi

la santé de sa femme le tracasse ženino zdravje mu dela skrbi
se tracasser skrbi si delati, vznemirjati se