Franja

pectus -oris, m

1. prsi, prsnica, grodnica: H., L., Q., Plin., Sen. ph., Cels. idr., pectore in adverso ensem condidit V. od spredaj v prsi, cicatrices adverso pectore S. spredaj na prsih, antrum pectoris Aug. prsna votlina, prsni koš, reserato pectore O. v notranjih prsih; pl. pesn. o eni osebi: Ap., Prisc. idr., temptat plangore ferire pectora O., traiecta pectora ferro nudavit V.

2. meton. prsi =
a) srce, duša, čustvo, občutek, občutje: Pl., Sen. ph., Q., Val. Fl. idr., toto pectore amare Ci. iz vsega srca, pietate pectora imbuere L., verbum in pectus Iugurthae descendit S., pectore anxius T.; pesn. o osebi sami: pectus amicitiae Mart., Stat. idr. prijateljsko (prijateljevo) srce = prijatelj, cara sororum pectora V. = carae sorores, Theseā pectora iuncta fide O.
b) duša, duh, razum, sprevid(evnost), razsodnost, preudarnost, pamet, spoznavanje, dojemanje: T., Iuv., Q., Sen. ph. idr., doctum O., toto pectore cogitare Ci., nova pectore versat consilia V., non tu corpus eras sine pectore H., oratio eius pectoris ingeniique L., excidere pectore alicuius O. uiti komu iz spomina, pozabiti se, de summo pectore dicere Gell. = nepremišljeno.
c) mišljenje, narava, nrav, značaj: violenta pectora Turni V., forti sequemur pectore H. pogumno, vitā et pectore puro H. (za)vest.

pecus² -udis, f (prim. pecu, pecus -oris)

1. drobnica kot posamezna žival, posamezna žival, ovca: pecus Helles O. oven, lien pecudis Plin. ovce, armenta et pecudes Lucr.

2. vsako živinče, vsaka, poseb. domača žival: Varr., Mart. idr., sus, quā pecude nihil fecundius Ci., pecudes reliquaeque bestiae Ci. udomačene (domače) in druge živali, genus aequoreum, pecudes (kopenske živali), volucres V., pecudes natantes Lucr. ali Neptuni pecudes Pl. ribe, sollertia pecudum V. čebel, kolekt. = pecus -oris živina: id genus pecudis Col. (o konjih).

3. metaf. (kot psovka) tele = tepec: stupor hominis vel dicam pecudis Ci., pecus aurea T., Aristippus et Cyrenaici et ceterae pecudes philosophorum Hier.

Opomba: Kot masc.: Enn. ap. Prisc., Ven.; pl. heterogen. pecuda: Ci. (De re pub. 4, 1, fr. 7 iz Non.), Sis. fr., Acc. ap. Non., inertissimorum pecudum Ap.

peč² [é] ženski spol (-i …) tehnika der Ofen (bobnasta vrtljiva Trommelofen, cevasta Röhrenofen, emajlirna Emaillierofen, fosfatirna Banderofen, globinska Tiefofen, jaškasta Schachtofen, kadna Wannenofen, kalilna Härteofen, koksarniška Koksofen, kontinuirna Durchlaufofen, kovaška Schmiedeofen, krožna Ringofen, mufelska Muffelofen, nizkojaškovna Niederschachtofen, obločna Lichtbogenofen, ognjiščna Herdofen, s talilniki Hafenofen, za nepretrgano žarjenje Durchzieh-Glühofen, za odcejanje Seigerofen, za predelavo pene Treibofen, za sušenje Darrofen, tempranje Temperofen, plamenska Flammofen, plinska kovaška Gasschmiedeofen, pokončna Turmofen, potisna Stoßofen, potisna žarilna [Durchschußofen] Durchschussofen, prekatna Kammerofen, rotacijska Drehrohrofen, sevalna Strahlungsofen, sončna Sonnenofen, steklarska Glasofen, steklarska talilna Glasschmelzofen, sušilna Trockenofen, talilna Umschmelzofen, Schmelzofen, tunelska Tunnelofen, uporovna Widerstandsofen, valjasta Tonnenofen, večnamenska Mehrzweckofen, zvonasta Glockenofen, Haubenofen, žarilna Brennofen, Glühofen)
vzeti iz peči ausschießen
sušiti v peči einbrennen

pečatnik samostalnik
1. (pripomoček z matrico) ▸ pecsét, bélyegző, pecsétnyomóNa sliki je pečatnik in odtis, ki ga pusti na ploščici iz mehke gline. ▸ A képen látható a bélyegző, illetve annak puha agyagtáblán hagyott lenyomata.

2. (pečatni prstan) ▸ pecsétgyűrű
S prsta si je potegnil pečatnik. ▸ Ujjáról lehúzta a pecsétgyűrűt.
Sopomenke: pečatni prstan

pečenk|a [ê] ženski spol (-e …) der Braten (dušena Schmorbraten, gosja Gänsebraten, Gansbraten, goveja Rinderbraten, kunčja Kaninchenbraten, ledvična Kalbsnierenbraten, nedeljska Sonntagsbraten, jagnječja Lammbraten, iz mletega mesa Hackbraten, srnja Rehbraten, svinjska Schweinebraten)
pljučna pečenka das Rinderfilet, der Lungenbraten
sok od pečenke die Bratenbrühe, der Bratensaft
vonj po pečenki der Bratenduft

pečíca (-e) f dem. od peč

1. stufetta

2. fornello, forno:
vzeti pecivo iz pečice levare il dolce dal forno
mikrovalovna pečica forno a microonde

3. redko fornellino

pȅćnī -ā -ō pečni: pećni hljeb kruh iz peči; -a klupa klop ob peči; -o zjalo odprtina v kmečko peč

peditastellus -ī, m (demin. k *peditaster iz pedes) malovreden, slab pešec; v pl. preprosta, slaba pehota, štorkljači: at peditastelli quia erant, sivi viverent Pl.

pēdō² -ere, pepēdī, pēditum (iz *pezdō; indoev. baza *pezd-, *perd-; prim. skr. párdatē (on) prdi, sl. prdeti, pezdeti = hr. pōdjeti = lit. pérsti, pérdžiu = let. pîrst = stvnem. ferzan = nem. furzen = gr. πέρδομαι in lat. pōdex) prdniti (prdeti), vetrove spuščati, pezdéti: H., Mart. — Od tod subst. pt. pf. pēditum -ī, n prdec, pezdèc (pèzdec): Cat.

Pēgasus¹ in Pēgasos: O. (acc. -on) -ī, m (Πήγασος „studenčni konj“, prim. gr. πηγή) Pégaz, krilati konj, ki je nastal iz krvi od Perzeja obglavljene Gorgone Meduze in z udarcem svojega kopita odprl na Helikonu izvir Hipokrena (= „konjski izvir“), ki je navduševal k pesništvu in petju: C., H., Hyg.; apel.: o hominem fortunatum, qui eiusmodi nuntios seu potius Pegasos (krilate, urne sle) habeat! Ci.; Pégaz kot ozvezdje: Hyg.; kot ime mitoloških krilatih konjev v Etiopiji: Plin. — Od tod adj. Pēgasēius 3 (Πηγασήϊος) pégazovski, pesn. = pesniški: melos Pers. Pēgasēus 3 (Πηγάσειος) pégazovski, Pégazov: Plin., Cl., volatus Cat., Pegaseo gradu Sen. tr. s „krilatim“ korakom = z urnim (s pospešenim) korakom. Pēgasis -idis, f (Πηγασίς) pégazovska: Mart., undae O. izviri Muz (npr. Hipokrena, Aganipa); pl. subst. Pegasides -um, f Pegazíde = Múze: O., Pr.; toda Pegasis Oenone O. studenčna nimfa, povodkinja.

pēgma -atis, n (gr. πῆγμα) „sestavljeno iz desk“

1. oder, ogrodje, stroj: Aus., Ulp. (Dig.).

2. occ.
a) knjižna polica: Ci. ep.
b) pogrezálo, nekakšno dvigalo, posebna lesena naprava v gledališču in amfiteatru za dvigovanje in spuščanje igralcev in gladiatorjev: Iuv., Plin., Mart., Suet., pegma rapitur Ph. gre (se spušča) navzdol.

peháti to push; to thrust

peháti se za bogastvom to scramble for wealth
peháti se iz želodca to eruct, to eructate; to belch

peháti bousculer, culbuter

pehati se se forcer à, se bousculer, jouer des coudes, se presser
iz želodca se mi peha j'ai des renvois d'estomac; (truditi se) se donner beaucoup de peine (ali de mal) pour (ali à propos) de quelque chose

pehoten pridevnik
(o kopenski vojski) ▸ gyalogsági, gyalogos, gyalog-Napadalske enote so bile sestavljene iz nemških in turških elitnih pehotnih čet. ▸ A támadóegységek német és török elit gyalogsági csapatokból álltak.
Medtem je niz dolgih pehotnih spopadov privedel do poraza švicarske in francoske pehote. ▸ Eközben az elhúzódó gyalogsági harcok a svájci és francia gyalogság vereségéhez vezettek.

Pelagius² -iī, m Pelágij, heretik iz 5. stol.: Aug. Od tod Pelagiānus -ī, m pelagijánec, Pelagijev pristaš: Isid.

pèlene pȅlēnā ž mn. plenice: izaći iz pelena odrasti iz plenic; od pelena od otroštva; biti u pelenama biti v plenicah, biti otrok

pēlle f

1. koža; polt:
avere la pelle dura pren. imeti debelo kožo
avere la pelle d'oca imeti kurjo polt
a fior di pelle na površini, površinsko
avere i nervi a fior di pelle pren. biti skrajno napet
essere pelle e ossa biti sama kost in koža
fare la pelle lustra pren. rediti se
non essere più nella pelle pren. biti ves iz sebe (od veselja, nestrpnosti ipd.)
non voler essere nella pelle di qcn. pren. ne želeti biti v koži koga

2. ekst. lupina, koža:
levare la pelle olupiti

3. (živalska) koža; strojena koža, usnje:
borsa di pelle usnjena torba
scarpe di pelle lucida lakirani čevlji
pelle da tamburo pren. brezobzirnež, brezvestnež

4. skorja; vrhnja plast, površina:
la pelle del muro površina zidu
pelle di diavolo tekstil groba bombaževina
pelle di seta tekstil groba svilena tkanina
pelle d'uovo tekstil fini muslin
dare la prima pelle prvič pobeliti, pobarvati ipd.
in pelle pren. na površini
pelle pelle pren. površno

5. pren. življenje:
amici per la pelle neločljivi prijatelji, prijatelji z dušo in telesom
far la pelle (a) ubiti koga
giocare sulla pelle di qcn. igrati se z življenjem nekoga
lasciarci la pelle umreti
riportare la pelle a casa, salvare la pelle rešiti si kožo, življenje

Pelle, die, (-, -n) koža, lupina, olupek; jemandem auf der Pelle liegen/sitzen čepeti za vratom, pestiti; auf die Pelle rücken nadlegovati, napadati; aus der Pelle fahren skočiti iz kože

pellen lupiti, olupiti; figurativ sich aus den Kleidern pellen odložiti oblačila; wie aus dem Ei gepellt kot iz škatlice

pelliculātiō -ōnis, f (*pelliculāre iz pellicere) vabljenje, zvabljanje (v skušnjavo), skušnjava, skušanje: Ca. fr., Pelliculatio[nem Cato a pellicien]do, quod est inducen[do dixit in ea oration]e[m], quam scribsit de … Fest.