Franja

žénska (-e) f donna; signora; pog. femmina; pren. gonna, gonnella:
mlada, temnolasa, vitka ženska una donna giovane, bruna, snella
noseča, poročena ženska donna incinta; donna sposata, maritata
frizer za ženske parrucchiere per signora
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ali bo prišla s teboj tudi tvoja ženska? viene con te anche tua moglie, la tua ragazza?
letati za ženskami, loviti ženske rincorrere le gonnelle, andare a donne
drobcena ženska, ženska velikanka mezza donna, donna cannone
vrla ženska brava donna (tudi iron.)
prefinjena, elegantna ženska donna di classe
svetovljanska ženska donna di mondo
vražje lepa ženska vulg. un pezzo di fica
pren. fatalna ženska femme fatale
ženska je kakor aprilsko vreme donna e luna, oggi serena domani bruna
kjer vrag ne zmore, ženska pripomore la donna ne sa una più del diavolo

žénski de femme, féminin

ženska bolezen maladie ženski spol (ali affection ženski spol) particulière à la femme
žensko delo travail moški spol féminin (ali de femme, des femmes)
žensko gibanje mouvement moški spol féministe, féminisme moški spol
ženska kaprica caprice moški spol de femme
ženska obleka vêtement moški spol de femme, robe ženski spol
žensko opravljanje (čenče) familiarno commérages moški spol množine
ženski samostan couvent moški spol de femmes
ženski spol sexe moški spol féminin, gramatikalno (genre moški spol) féminin moški spol
ženski šport sport féminin
ženska volilna pravica droit moški spol de vote pour la femme
ženska zvijača ruse ženski spol de femme

žénski (-a -o) adj.

1. di, da donna, femminile; donnesco, muliebre:
ženski potomci discendenti femminili
ženski spolni organi genitali femminili
ženske bolezni malattie femminili
ženski glas voce femminile, muliebre
obl. ženski klobuk cappellino, cappello da signora
ženska ura orologio da donna
ženski samostan convento femminile
ženski poklic professione femminile
ženska revija rivista per donne

2. (ki se pripisuje ženskam) femminile; muliebre:
ženska radovednost, zvijačnost curiosità, astuzia femminile
ženska lepota bellezza femminile, muliebre
agr., hist. sejati na ženski dan seminare di mercoledì o di sabato
gibanje za žensko emancipacijo movimento per la liberazione della donna
hiši so potrebne pridne ženske roke la casa ha bisogno di una donna, di una massaia
ženska ročna dela lavori femminili
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biol. ženska spolna celica cellula sessuale femminile
biol. ženska spolna žleza ghiandola sessuale femminile
bot. ženski cvet fiore femminile
bot. ženska rastlina pianta femminile
kozm. ženski parfum profumo femminile
lingv. ženska sklanjatev declinazione dei nomi femminili
lingv. ženski spol genere femminile
lit. ženska cezura cesura femminile
ženska rima rima femminile, piana
muz. ženski zbor coro femminile
um. (ženski) model modella
obl. ženska bluza camicetta
obl. ženska domača halja grembiule, andrienne
obl. ženske spodnjice mutandine, culottes
obl. ženski jopič casacca
ženska torbica borsetta; sacchetto, secchiello; busta
ženski polškorenjček polacca
ženski slamnik pamela
anat. žensko spolovilo vulva; vulg. fica, bernarda
šport. žensko plavanje il femminile di nuoto

žénski femenino (tudi gram) ; mujeril

ženska bolezen enfermedad f de la mujer
žensko delo trabajo m femenino, obra f femenina
žensko gibanje movimiento m feminista, feminismo m
ženska kaprica capricho m de mujer
ženski čevlji zapatos m pl de señora
ženska obleka vestido m
ženski oddelek (železniški) reservado m de señoras
žensko opravljanje (čenče) fam comadreo m, cotorreo m
ženski samostan convento m de monjas
ženske pravice derechos m pl de la mujer
ženski spol sexo m femenino, gram (género m) femenino
ženski šport deporte m femenino
ženska volilna pravica sufragio m femenino, (derecho m al) voto m de la mujer
ženska zvijača astucia f femenina
po žensko jezditi cabalgas (ali montar) a mujeriegas

žèp poche ženski spol

hlačni žep poche (de pantalon, de culotte), popularno profonde ženski spol
žep v telovniku poche de gilet
žep za uro gousset moški spol
izprazniti žepe vider les poches
plačati iz lastnega žepa payer de sa poche, familiarno en être de sa poche
polniti si žepe remplir ses poches
stlačiti v žep fourrer dans la poche
vtakniti v žep mettre dans sa poche (ali en poche), empocher quelque chose, familiarno mettre quelque chose dans sa profonde
za lasten žep delati (familiarno) travailler pour sa poche

žèp (žêpa) m

1. obl. tasca, taschino; nareč. saccoccia, scarsella:
nositi denarnico v žepu tenere il portamonete in tasca
hoditi z rokami v žepu camminare con le mani in tasca, nelle tasche
hlačni žep tasca dei calzoni
notranji, prsni žep suknjiča taschino interno della giacca
našiti, vrezani žep tasca a toppa, tagliata

2. voj. sacca:
delati obkolitveni obroč okoli žepa accerchiare la sacca
aer. zaiti v zračni žep trovarsi in un vuoto d'aria

3. med. tasca, borsa; recesso; fornice:
veznični žep fornice congiuntivale

4. pren. (kupna sposobnost) portata (del portafoglio):
tak avto ni dosegljiv za moj žep un'auto che non è alla mia portata
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
olajšati žep nekoga alleggerire le tasche di qcn.
kaniti kaj v žep guadagnare qualche cosetta
globoko seči v žep pagare caro
držati figo v žepu non intendere mantenere la parola
poznati ko lasten žep conoscere come le proprie tasche
plačati iz lastnega žepa pagare di tasca propria
žarg. imeti diplomo v žepu aver finito gli studi, essersi laureato
imeti kačo, luknjo, sušo v žepu essere al verde
imeti plitev žep avere pochi soldi

žerjávica (-e) f

1. brace:
razgrebati, razpihovati žerjavico attizzare la brace
žerjavica pod pepelom la brace sotto la cenere
njegove oči so žerjavica i suoi occhi sono due tizzoni ardenti

2. knjiž. dolore (cocente) cruccio; puntura:
pren. biti sama žerjavica essere pieno di temperamento, essere argento vivo
dati roko na žerjavico za kaj garantire per, mettere la mano sul fuoco per qcs.
za druge hoditi po kostanj v žerjavico cavare, togliere le castagne dal fuoco per qcn.
hoditi po žerjavici camminare sui carboni ardenti

žétev (-tve) f

1. agr. mietitura; messe:
žetev na roke, s strojem mietitura a mano, meccanica

2. pren. (dosežki, rezultati) messe, risultato, frutto:
žetev naših športnikov na olimpiadi i risultati dei nostri sportivi alle olimpiadi
žetev soli la raccolta del sale
PREGOVORI:
kakršna setev, taka žetev chi mal semina mal raccoglie
brez setve ni žetve chi non semina non miete

žétev cosecha f ; recolección f

druga žetev segunda cosecha
obilna (povprečna) žetev cosecha abundante (mediana)
slaba žetev mala cosecha, malogro m de la cosecha
sladkorna žetev zafra f
žitna žetev recolección f del trigo
spraviti žetev pod sheho recoger, (žito) entrojar (cereales)

žéti¹ (žánjem) imperf.

1. agr. mietere, falciare; nareč. segare, tagliare:
žeti ječmen, rž, žito mietere l'orzo, la segale, il grano
žeti travo falciare, segare, tagliare l'erba
žeti na roke, s kombajnom mietere a mano, con la miettitrebbia

2. pren. mietere:
žeti aplavz, grajo mietere riconoscimenti, critiche
PREGOVORI:
kdor seje veter, bo žel vihar chi semina vento, raccoglie tempesta
kar kdo seje, to bo tudi žel si raccoglie quel che si semina

žétven

žetveni delavec ouvrier moški spol engagé pour la moisson, moissonneur moški spol
žetveni stroj machine ženski spol de récolte, facheuse ženski spol, moissoneuse ženski spol
žetveni čas époque ženski spol de la récolte (ali de la moisson)
žetvena škoda dégâts causeés à la récolte

žétven

žetveni delavec segador, bracero m del campo; A peón m
žetveni stroj máquina f segadora - agavilladora; cosechadora f; motocultor m
žetveni čas tiempo m de la cosecha
žetvena škoda daños m pl sufridos por la cosecha

žêzlo (-a) n

1. scettro:
žezlo in krona lo scettro e la corona

2. pren. (vladavina) dominio, regno:
naše dežele so bile dolgo pod habsburškim žezlom le nostre terre furono per secoli sotto il dominio degli Asburgo

žgáti (žgèm)

A) imperf.

1. bruciare:
žgati drva bruciare la legna
žgati kadilo bruciare l'incenso

2. metal. cuocere; gosp. tostare:
žgati apnenec, rudo cuocere il calcare, il minerale
žgati oglje fare la carbonella
žgati kavo tostare il caffè

3. ustionare

4. (povzročati bolečino) bruciare:
žeja jih žge la sete li brucia
krivica, ljubosumje žge l'ingiustizia, la gelosia bruciano

5. (zelo pripekati) bruciare, scottare:
sonce že ves teden žge il sole scotta da una settimana

6. pog.
žgati po sovražniku sparare al nemico

B) žgáti se (žgèm se) imperf. refl.

1. intr. bruciare

2. pren. rosolarsi, crogiolarsi (al sole)

žíg cachet moški spol , timbre moški spol , tampon moški spol , estampille ženski spol , (na blagu) marque ženski spol ; (na žlahtnih kovinah) poinçon moški spol , contrôle moški spol

dnevni žig (timbre moški spol) dateur moški spol
poštni žig timbre (ali cachet) de la poste

žíla (-e) f

1. anat. vena; arteria; vaso sanguigno:
kri kroži, se pretaka po žilah il sangue scorre nelle vene
potipati komu žilo misurare il polso a qcn.
krčna žila varice, vena varicosa
venčna žila arteria coronaria
vratna žila vena giugulare
glavna žila odvodnica aorta
med. poapnenje, razširitev, zamašitev žil calcificazione, dilatazione dei vasi, vasocostrizione
limfna žila vaso linfatico
žila dovodnica vena cava
glavna, stegnenična, ledvična žila vena cefalica, femorale, renale
med. zlata žila emorroide
prerezati si žile tagliarsi le vene

2. pren. (dar, sposobnost; nagnjenje, potreba) vena, disposizione, talento; pallino, mania:
pesniška žila vena potica
trgovska žila talento del commerciante
pretepaška žila la mania di attaccar brighe

3. bot. nervo; (pri lesu) marezzo, venatura

4. petr. venatura; min. (nahajališče) vena, filone; hidr. vena:
rudna, premogovna žila vena metallifera, carbonifera
vodna žila vena d'acqua

5. (prometna pot) arteria

6. (plast trdega tkiva v mesu) tendine:
odstraniti žile in maščobo z mesa togliere tendini e grasso dalla carne

7. nerbo; staffile

8. elektr. filo (del cavo elettrico)

9. zool.
žile nervatura alare (degli insetti)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. pognati kri po žilah eccitare; stimolare
modra kri se ji pretaka po žilah è di sangue blu
kri jim kipi v žilah il sangue gli bolle nelle vene (di giovani)
kri ji je zastala, zledenela v žilah od strahu dallo spavento si sentì gelare il sangue nelle vene

žíla anat vaso m sanguíneo ; (dovodnica) vena f ; (odvodnica) arteria f ; (rudna) veta f , filón m ; (v lesu, marmorju) veta f

pesniška žila (fig) vena f poética
krčna žila (med) várice, vatiz f
prometna žila arteria f de tráfico
listna žila nervio m, nervadura f
vodna žila vena f de agua
zlata žila (min) filón m de oro, (med) hemorruides f pl
bitje žile pulsación f
žila bije, utriplje la arteria pulsa
potipati komu žilo tomar el pulso a alg

žiláviti (-im) imperf. metal. affinare, convertire:
žilaviti grodelj convertire la ghisa in acciaio

žiríja (-e) f (pri natečajih, tekmah ipd. ) giuria:
žirija Prešernove nagrade, Zlatega leva la giuria del Premio Prešeren, del Leone d'oro

žíro giro m ; endoso m ; transferencia f

žiro račun cuenta f de giro(s); cuenta corriente a la vista