Franja

roper [róupə] samostalnik
vrvar, izdelovalec vrvi; zavijač; metalec lasa
šport kdor namenoma izgubi v tekmi

rorqual [rɔrkwal] masculin, zoologie vrsta kita, ki živi v mrzlih morjih; pluriel rorquals

rorro moški spol dete v povojih, v zibelki

rosaceus [rozéišəs] pridevnik
botanika spadajoč v vrsto rožnic; rožast, podoben roži (vrtnici), kot roža

Rōscius 3 Róscij(ev), ime rim. rodu, od katerega so najbolj znani

1. Q. Roscius Gallus Kvint Roscij Gal, suženj iz Selonija pri Lanuviju, si je kupil svobodo in se potem preimenoval. Bil je najslavnejši gledališki igralec svojega časa v Rimu, Ciceronov prijatelj in učitelj deklamacij; umrl je okrog l. 62: Ci.; apel. Róscij = prvak v svoji stroki, največji strokovnjak na področju svoje stroke: Ci., Plin. — Od tod adj. Rōsciānus 3 Róscijev: imitatio Ci.

2. S. Roscius Amerīnus Sekst Roscij iz Amerije je v času Sulovih proskripcij izgubil po krivem obtoženega očeta; pred obtožbami, češ da je ubil svojega očeta, ga je l. 80 uspešno branil Cicero (govor je še ohranjen): Ci., Gell.

3. L. Roscius Otho Lucij Roscij Oto(n), Ciceronov prijatelj, je kot ljudski tribun l. 67 predlagal po njem imenovani zakon lex Roscia, ki je vitezom odkazoval prvih 14 klopi v gledališču: Ci., Iuv. — Od tod adj. Rōscius 3 Róscijev: lex Roscia Ci.

4. L. Roscius Fabatus Lucij Roscij Fabat, Cezarjev legat v Galiji: Ci. ep.

rosetón moški spol rozeta v oknu

rosettenförmig rozetast, v obliki rozete

rose-window [róuzwindou] samostalnik
arhitektura rozeta, okno v obliki rože; okroglo okno s križnimi špicami

rosicler moški spol jutranja zarja; rdečica v licih

rosser [rɔse] verbe transitif, familier premlatiti, nabunkati, pretepsti; familier premagati, zmagati v boju, v bitki

se faire rosser dobiti batine

rossignol [rɔsinjɔl] masculin

1. slavec, slavček (ptič)

2. vetrih, odpirač

3. knjiga brez vrednosti, ki ne gre v prodajo; neprodajno blago, staromoden predmet

4. piščalka

écouler de vieux rossignols en solde prodati neiskano blago po znižani ceni

rȍstra ž (lat. rostrum) zgod. govorniški oder v ant. Rimu, okrašen s kljuni zajetih ladij

rota [róutə] samostalnik
red službe, turnus; seznam uslužbencev, ki se menjavajo na kaki dolžnosti; tabela (dolžnosti), reden potek
cerkev vrhovno duhovno in svetno sodišče
glasba, zgodovina pesem z refrenom, petje v krogu; lajna

rotābilis -e (rotāre) v krogu se vrteč, v krogu vrtljiv, krožen, obraten: motus Aug., flexus Amm. vitel.

rotacìzam -zma m (gr. rho) lingv. rotacizem, prehajanje soglasnika s (z, ž) v r: lat. aes aeris, n. gewesen war, sh. in slov. možeš moreš, teže ter

rotate [routéit] neprehodni glagol & prehodni glagol
vrteti (se), obračati (se), krožiti; menjavati (se) po redu, po turnusu (in office v službi)
rotirati, razporediti v pravilnem redu
agronomija kolobariti, načrtno menjavati kulture na določenem zemljišču

rotation [routéišən]

1. samostalnik
vrtenje, obračanje, kroženje, rotacija, rotiranje, (iz)menjavanje

by rotation, in rotation izmenoma, v turnusu, menjaje se
rotation of crops agronomija kolobarjenje
rotation of the earth (dnevno) vrtenje zemlje
moment of rotation vrtilni moment
rotation of the seasons menjavanje, redno vračanje letnih časov
rotation in office menjavanje (v turnusu) v službi

2. pridevnik
rotacijski; v turnusu

rote² [rɔt] féminin, religion vrhovno papeško sodišče v Rimu, rota

tribunal masculin de la rote rimska rota

Rotlichtfahrer, der, Rotlichtsünder, der, voznik, ki je zapeljal v rdečo luč

rotō -āre -āvī -ātum (rota) v krogu (krožno) (za)vrteti, (za)sukati, obrniti (obračati), vreči (metati), (za)lučati, (za)degati, (za)vihteti, (za)kotáti, (za)kotaliti, (za)valiti: Lucr., Lucan., Q., Sen. ph., Val. Fl., Stat., Prud., Hier., Cl. idr., telum funditor habenā rotabat L., Learchum per auras more fundae rotat O., aper rotat ore canes O., ensem V., fumum H. razvne(ma)ti; pren.: sic ordinem fati rerum aeterna series rotat Sen. ph. razvija v krožnem teku, aut curvum sermone rotato torqueat enthymema Iuv. v zaokroženem govoru; med. rotārī in intr. v krogu (krožno) vrteti se, sukati se, obračati se, kotati se, kotaliti se, obračati se, krožiti: Macr. idr., circum caput igne rotato O., rotati poli O. krožeča, nives rotatae O.; intr. v krogu se vrteti: saxa rotantia V.; (o pavu) voziti kolo (z repom), (raz)šopiriti rep, razkazovati se, (na)šopiriti se: Col.