Franja

patior, patī, passus sum (iz indoev. kor. *pē-, *pə-; prim. gr. πάσχω, πένϑος)

1. (po)trpeti, pretrpe(va)ti, prebi(va)ti, presta(ja)ti, prenesti (prenašati), ne braniti se; o osebah: Pl., Ter., T., Gell. idr., damnum L., omnia saeva S., pati (zadobivati) et inferre (zadajati) vulnera L., pauperiem H., pauperies iubet quidvis facere et pati H., repulsam O., gravissimum supplicium C., dolores Ci., Lucinam V. porodne bolečine trpeti = roditi, rojevati; pogosto ultima, extrema pati Cu., L., V., T. zadnje, skrajno = najhujše pretrpeti, evfem. = smrt storiti, umreti; abs.: patietur, perferet, non succumbet Ci.; redko v dobrem pomenu: bonum Pl. mirno spreje(ma)ti, ne braniti se, quietem Cu. vdati se pokoju = počivati, exiguum pati (malo potrpeti, malo počakati), dum decolorentur Col.; o stvareh: tunc patitur cultūs (acc. pl.) ager O., nec ulla segetum minus dilationem patitur Plin., imbres et ventos fortius pati Col. (o trsu), vetustatem et aetatem p. Col., Sen. ph. držati se (o vinu); occ.: in silvis pati V. ob pičlem živeti, novem saecula patitur cornix O. prebije, preživi, p. muliebria S. ali Venerem O. vda(ja)ti se, preda(ja)ti se, prepustiti (prepuščati) se pohoti, virum Sen. ph. preda(ja)ti se moškemu.

2. trpeti, da se kaj godi, pustiti (puščati), dopustiti (dopuščati), dovoliti (dovoljevati): non passi sunt, qui circa erant V., quantum patibatur pudor Ci., ut diei tempus patitur C., ut tempus locusque patitur L., non feram, non patiar, non sinam Ci. tega ne morem, nočem, ne smem trpeti; pogosto z adv. libenter, facile, facillime p. Ci. rad, prav rad videti, (popolnoma) prav biti komu, moleste p. Ci. idr. ne videti rad, za zlo vzeti (jemati), indigne p. Ci. nejevoljno gledati, komu kaj ne biti po volji, aegre, aegerrime p. L. prav nerad videti, aequo, aequissimo animo p. Ci. (prav, zelo) ravnodušno trpeti (gledati); večinoma z ACI: Ter., Acc. fr., T. (Dial.), Lact., se occidi pasus non est Ci.; redkeje z ut: neque suam neque populi Romani consuetudinem pati, ut socios desereret C., quod si in turpi viro patiendum non esset, ut … Ci.; non pati s quin: nullam patiebatur esse diem, quin in foro diceret Ci. ni zamudil nobenega dne, da ne bi … ; non possum pati s quin ne trpim, ne morem trpeti, ne morem strpeti, da ne bi … : non possum pati, quin tibi caput demulceam Ter., miles non poterat pati, quin se armatum bestiae offerret Auct. b. Afr.; z acc. pt.: nec plura querentem passa Venus V. ni mi pustila več tožiti.

3. pustiti (puščati); z dvojnim acc.: Q., nihil intactum neque quietum pati L., non pati tacitum, quod … L. ne zamolčati (= ne brez graje, negrajano pustiti), da …

4. kot gram. t.t. trpeti = trpen (pasiven) pomen imeti: patiendi modus Q. trpna (pasivna) oblika (naspr. faciendi modus tvorna ali aktivna oblika), habere naturam patiendi Q. imeti trpno naravo (o glag. paciscor). — Od tod adj. pt. pr. patiēns -entis, adv. patienter

1. ki zna prenašati, prenašajoč; z gen.: Col., Q., Plin., Plin. iun., Suet. idr., laborum S., operum V. težko delo, incommodorum Ci., pericli V., manûm V. krotek; metaf.: consilii Cu. dovzeten za, (sc. campus) p. vomeris V. orno, navium patiens (o rekah) L., T. plovna; z inf.: p. vocari H. ki ga je mogoče imenovati.

2. vztrajen, potrpežljiv: Val. Max., Aug. idr., ferre aliquid patienter et fortiter Ci., difficultates patienter ferre C., ut patiens H., meae litterae te patientiorem lenioremque fecerunt Ci. ep., ne offendam patientissimas aures Ci., miserrimus et patientissimus exercitus C.; z ad z acc. gerundivi: genus minime ad morae taedium ferendum patiens L. ki prav nič potrpežljivo ne prenaša.

3. trd, trden, nepopustljiv, neobčutljiv: dens patientis aratri O., patientior saxo Pr.; occ. vzdržen, z majhnim zadovoljen, skromen: Lacedaemon H., nemoris patientem vivere dorso H., exercitui patientissimo luxuriem obiciebant C.

patricius 3 (pater; prim. pl. patrēs)

1. k rimskemu krvnemu plemstvu sodeč, plemenit, patricijski: Iuv., Pers., Stat., Vell. idr., pueri Pl., homo Ci. plemenitaš (po krvi), patricij, familia Ci., magistratus, apparatus Ci.

2. subst.
a) patricius -iī m plemenitaš, plemič po krvi, patricij: neminem patricium Manlium Marcum vocari licet Ci., cur non sancitis, ne vicinus patricio sit plebeius? L.; pl. patricii -orum, m plemiči, plemenitaši po krvi, patriciji, krvno plemstvo (razdeljeni so bili na patricii maiorum gentium in patricii minorum gentium): patres ab honore, patricii progenies eorum appelati L., fuerunt patricii minorum gentium Ci., e patriciis exire Ci. prestopiti (po posinovljenju) iz patricijske rodbine v plebejsko.
b) patricia -ae, f plemenitašinja, plemkinja po krvi, patricijka: quid enim in re est aliud, si plebeiam patricius duxerit, si patriciam plebeius? L. — Za časa cesarja Konstantina je bil patricius le še častni naslov.

patrie [patri] féminin domovina, očetnjava; rojstno mesto, rojstni kraj; figuré zibelka

mère féminin patrie matična dežela
patrie d'adoption dežela, v kateri živimo, a ni rojstna dežela; druga domovina
fuir sa patrie izseliti se iz domovine
faire revenir dans sa patrie repatriirati

patronímico

(nombre) patronímico rodbinsko ime, narejeno po očetovem imenu (npr. Fernández iz Fernando)

Patsche, die, (-, -n)

1. (Händchen) rokica, ročica

2. blato, brozga

3. figurativ in der Patsche sitzen biti v godlji; aus der Patsche helfen pomagati iz godlje

patte [pat] féminin šapa, taca, noga; figuré roka; (rakove) klešče; parkelj, krempelj; zavih (pri obleki)

à quatre pattes po vseh štirih
(familier) bas les pattes! roke proč!
patte de fer kavelj
pattes pluriel de mouche čečkarija
pattes de lapin kratki zalizki
patte natatoire (zoologie) plavalna noga
patte de velours žametna tačica; figuré mačja prijaznost
coup masculin de patte (figuré) zlobna kritika
patte d'un artiste originalnost, virtuoznost kakega umetnika
mouton masculin à cinq pattes redka žival; (ironično) izredna oseba
pantalon masculin à pattes d'éléphant hlače z vse širšimi hlačnicami
avoir une patte folle nekoliko šepati
avoir un fil à la patte biti navezan na koga, ki nam je težko breme
(familier) se casser la patte zlomiti si nogo
être entre les pattes de quelqu'un biti v krempljih (oblasti) kake osebe
faire pattes de velours s prilizovanjem skri(va)ti prave namene
graisser la patte à quelqu'un podkupiti koga
mettre la patte sur položiti roko na, brutalno ravnati
montrer patte blanche (familier) priti z besedo na dan, pokazati dogovorjeni znak (da lahko nekam vstopimo)
ne pouvoir remuer ni pied ni patte s prstom ne moči migniti
retomber sur ses pattes (figuré) (spet) na noge pasti
sortir, se tirer, s'échapper des pattes de quelqu'un osvoboditi se iz oblasti kake osebe
tenir quelqu'un sous sa patte imeti koga v oblasti
tomber sous la patte de quelqu'un priti komu v kremplje
tirer dans les pattes de quelqu'un povzročiti komu nevšečnosti, težave, polena mu metati pod noge

paucus 3 (prim. gr. παῦρος majhen, malo, got. fawai = stvnem. fao, fō malo njih, lat. paul(l)us iz *pauc-s-los) majhen, maloštevilen, redek, pičel: Auct. b. Afr., Cael., Gell., Vitr. idr., post paucum tempus Ap. čez malo časa; pesn.: Tibia pauco foramine (= paucis foraminibus) H. z malo luknjami; večinoma le pl.: Auct. b. Afr., Cels. idr., castella pauca L. (naspr. creberrima), paucis diebus Ci., urbs inter paucas munita L. ali pugna memorabilis inter paucas L. kakor malokatera = prav posebej, paucorum hominum est H. občuje le z malo ljudmi; subst.

1. paucī -ōrum, m
a) malokateri, maloštevilni, redki (naspr. omnes, plerique): S. idr., pauci sciebant Ci., pauci ordinis senatorii C., pauci de nostris C. malo naših; komp.: ne pauciores cum pluribus manus consererent S. manjše število z večjim.
b) occ. (pl.) oligarhi, plemstvo (prim. gr. οἱ ὀλίγοι): paucorum potentium ius S., scelera paucorum S., impulsu Thebanorum paucorum N. tebanskih oligarhov, factio paucorum C., tako tudi komp. pauciores Pl. imenitnejši, odličnejši, višji (naspr. plures večja drhal).
c) malokateri, maloštevilni = misleči, razsodni (naspr. velika množica, sc. nerazsodnih): pauci ac sapientes Luc. ap. Non., eloquentia haec … iactationem habuit in populo nec paucorum iudicium … pertimuit Ci.

2. pauca -ōrum, n
a) malo (naspr. multa): Sen. ph., Corn. idr., non pauca suis adiutoribus donabat Ci.
b) malo (nekaj) besed: Kom., Enn. ap. Gell. idr., pauca respondebo Ci., respondes pauca H., paucis exponere situm S., cetera quam paucissimis absolvam S. prav v kratkem.

Opomba: Gen. pl. paucûm: verbûm paucûm Enn.

Paulīnus -ī, m Pavlín, rim. moško ime. Znana sta:

1. Paulinus Pavlin, prijatelj Plinija mlajšega: Plin. iun.

2. Paulinus Pavlin iz Mediolana (Milana), ki je na Avguštinovo pobudo napisal Ambrozijev življenjepis: Aug.

paulus¹ (paullus) 3 (iz *paucs-los, prim. pauxillus in paucus) pičel, majhen, majčken: lar Varr., sumptus Ter., momentum Ter.; večinoma le subst. paulum -ī, n malenkost, málost (malóst), malôta, majhen del, kanec, troha: paulum lucri Ter., paulum morae est Ci., paulum partium Ci., paulum aliquid damni contrahere Ci., paulum defuit C., paulum aliquid sederunt Q. malo časa, le za trenutek, paulo mederi Ter. z malenkostjo. Večinoma adv.

1. acc. paul(l)um malo, malce, (le) malo, nekoliko, za kanec, hipno: si paulum modo res essent refectae N., paulum modo pronus S., p. conquievit Ci., p. commorari Ci., p. provecta classis est Ci., p. post Q. kmalu potem; pri komp.: haud paulum mortali maior imago Sil., paulum si tardius artus cessissent Stat., paulum superiores Q.

2. abl. mensurae paul(l)ō pri komp. (za) malo, malce, nekoliko, kanček, mrvico, trohico: doctrina p. asperior Ci., p. liberius loqui Ci. preveč prostodušno, p. melior Ci., p. salubrius Ci., p. minus Ci. malo manj(še), non paulo melius Sen. ph., toda poklas. = skoraj: Plin. iun., Suet.; paulo afuit, quin … Amm. = skoraj; pri besedah komparativnega pomena: p. ante Ci. malo prej, p. post Ci. ali post p. C. malo pozneje, paulo antecedere aliquem L. (za) malo prekašati.

pauper -eris, abl. sg. -e, gen. pl. -um (iz paucus in pariō ali iz *pauc(o)-pars < *pau̯o-pars, *pau̯e[ro]-pars; prim. opi-parus in paucus)

1. nepremožen, nebogat, neimovit, ubog, reven, siromašen, ubožen, potreben (naspr. dives, locuples): Pl., Ter., Ca., Cat., C., Q. idr., homo pauperum pauperrimus Pl., haec filia eius pauper placet Pl., quae in patria honeste pauper vivit Ter., facere aliquem pauperem Sen. ph., vir, homo Ci., meo sum pauper in aere H. reven sem, a brez dolgov, ex pauperrimo dives factus Ci.; pesn. z objektnim gen.: frugum pauperes Ituraei Ap., Daunus pauper aquae H. z malo vode, ki ima malo vode, p. argenti H. ubog s srebrom, horum bonorum pauperrimus H.; subst. m., poseb. v pl. revež(i), siromak(i): pauperes locupletesque Sen. ph., pauper ubique iacet O., pauperum tabernae H., maior pauperiorum turba H.

2. metaf. (o stvareh) siromašen, (u)boren, skromen, reven: Pl. idr., ager Tib., pauperibus sacris Pr., ieiuna et pauper eloquentia Q., pauperibus tectis Stat., domus V., pauperis tuguri culmen V., carmen fluit pauperiore venā O. iz pičlejše žil(ic)e; z abl.: caput crinibus pauperum Cael., ars nec exemplis pauperior nec oratione defectior Ap.

Opomba: Adv. komp. pauperius: Tert.; heterocl. fem. paupera: Pl. ap. Serv., vidua paupera: It.; dat. masc. paupero: Aug., It.; neutr. pauperum: Cael.; gen. pl. pauperorum: Petr.

Pausiās -ae, acc. -an, m (Παυσίας) Pávzias, grški slikar iz Sikiona, Apelov sodobnik (okrog l. 350): Plin. Od tod adj. Pausiacus 3 (Παυσιακός) Pávzijev: tabella H.

pavé [pave] masculin tlakovalna kocka, plošča; tlak; figuré, familier ulica; familier predolg in slabo sestavljen članek

à petits pavés kockast (blago)
pavé en asphalte, en béton, en pierre, en bois tlak iz asfalta, betona, kamenja, lesa
pavé de l'ours (figuré) medvedja usluga
batteur masculin de pavé postopač
(familier) c'est le pavé dans la mare (figuré) nepričakovan dogodek, ki povzroči škandal
battre le pavé pohajkovali, postopati
brûler le pavé hitro teči, voziti
céder le pavé à quelqu'un prepustiti komu prvenstvo, prednost
avoir un pavé sur l'estomac slabo prebavljati
être sur le pavé (figuré) biti na cesti, brez doma, brez dela
jeter, mettre sur le pavé (figuré) vreči na cesto
tâter le pavé (figuré) raziskovati položaj
tenir le haut du pavé biti na najvišji družbeni stopnji, igrati veliko vlogo

pavidus 3, adv. -ē (pavēre)

1. od strahu trepetajoč, prestrašen, preplašen, plašen, plahoten, strašljiv, boječ (se), bojazljiv: Acc. fr., Caecil. fr., Ci., Auct. b. Afr., Lucr., V., O., H., L., S., Sen. rh., Cu., Val. Max., Col. idr., timida atque pavida Pl., pavida ex somno mulier L. preplašena, vsa iz sebe, pavidum leporem captat H., p. miles T., p. aves O., matres V., excipiunt plausu pavidos V.; pavide fugere L., castris se pavidus tenebat L., timefactae religiones effugiunt animo pavide L., pavidus semper et anxius Suet., pavide dicere Q.; komp.: quos pavidiores accepimus Plin.; superl.: intra mens pavidissima Sen., talin' pavidissime, dignum me vita putasti? Sil.; z loc.: pavidus animi Aur.; z obj. v gen.: offensionum T., nandi pavidus T., Cilices pavidi maris Lucan.; z ad in acc.: ad omnes suspiciones pavidus T.; z ex: pavida ex somno mulier L.; s skladom glag. timendi: oppidani pavidi (= paventes), ne iam facta in urbem via esset L.; z inf.: non pavidus feras mulcere leaenas Sil.; neutr. kot adv.: pavidum blandita O. plahotno, boječe.

2. tesnoben, poln plahote, poln strahu, poln tesnobe: quies pavida imaginibus Suet., fuga Sil., murmur Lucan., furtum Lucan.

3. plašeč, strašeč, navdajajoč s strahom, strah vzbujajoč: pavidos excute corde metūs O., religio Lucr., lucus Stat.

pavīmentum -ī, n (pavīre) iz kamenčkov, peska, prsti ali apna steptan tlak, nabita tla, starejše zmast: Ca., Varr., C., Plin., Plin. iun., Vitr., Sen. rh., Sen. ph., Petr., Col., Fest. idr., structuris ac fornicibus continentur (sc. aedificia) tectaque sunt rudere aut pavimentis Auct. b. Alx., quam lepide lexis compostae ut tesserulae omnes arte pavimento atque emblemate vermiculato Luc. fr., natabant pavimenta vino Ci., p. facere Ci. ep., inter coagmenta lapidum ex pavimento exstitisse ostendebatur C., mero tingere p. H.

pāvō¹ -ōnis, m (etim. nezanesljiva; vsekakor je beseda prevzeta iz enega od vzhodnjaških jezikov; prim. gr. ταώς = ταƑώς pav, stvnem. pfāwo, nem. Pfau, sl. pav, hr. pàun, lat. paupulō) pav, Junoni posvečena ptica (Iunonia avis O.): Varr., Ci., Col., Plin.; njegovo meso je bilo v Rimu zelo priljubljena jed: Ci., Iuv.; njegov rep je Junona okrasila z Argovimi očmi: O.; rep so včasih uporabljali kot muhalnik: Mart.; s pristavkom masculus za samca, femina za samica: Col., Gell.

Pāvō² -ōnis, m Pávon = „Pav“, rim. priimek, npr. Fircellius Pavo Reatinus Fircelij Pavon iz Reate: Varr.

pāvōnīnus 3 (pāvō) pavji, pavov: ova Varr., Petr., Pall., pulli Varr., ovum, genus, pulli, proles Col., muscaria Mart. muhalniki iz pavjih peres; metaf. pisan, barvit, raznobarven, živopisen, živobarven: lectus Mart. iz javorovine, ornatus Tert.

payer [peje] verbe transitif (iz)plačati; poravnati; honorirati; poplačati (de za); verbe intransitif izplačati se; prinesti dobiček

se payer privoščiti si, kupiti si; familier zadovoljiti se (de z)
payer en, par acomptes (od)plačati v obrokih
payer après, postérieurement, ultérieurement naknadno plačati
payer d'avance, par avance, par anticipation vnaprej plačati
(familier) payer bouteille, l'apéritif plačati za buteljko, za aperativ
se payer de chansons dati se poceni odpraviti
payer trop cher preplačati
payer au comptant plačati v gotovini
payer sa cotisation syndicale plačati svojo sindikalno članarino
se payer de culot (familier) drzno, nesramno postopati
payer la folle enchère, les pots cassés (figuré) nositi posledice za (večinoma od drugih) povzročeno škodo
payer d'ingratitude izkazati se nehvaležnega
payer des intérêts pour quelque chose plačati obresti za kaj
se payer de mots zadovoljiti se s (praznimi) besedami
payer quelqu'un de belles paroles odpraviti koga z lepimi besedami
payer de sa personne ne varčevati s trudom
payer de sa poche plačati iz svojega žepa
se payer de raisons dati se pregovoriti
payer de retour vračati (ljubezen)
payer quelqu'un de retour komu vrniti milo za drago
payer rubis sur l'ongle do zadnjega dinarja vse takoj plačati
payer en supplément doplačati
se payer la tête de quelqu'un norčevati se iz koga
payer les violons plačati, nositi stroške
tu me le paieras! to mi boš plačal! maščeval se bom!
le crime ne paie pas zločin se ne izplača

peau [po] féminin koža; usnje; botanique luščina, strok; lupina (d'une banane banane); figuré, familier življenje; vulgairement pocestnica

pour la peau (populaire) zastonj
peau d'âne (familier) diploma
conte masculin de Peau-d'Ane otroška pravljica
peau de balle (populaire) nič, en drek
peau de chamois, chainoisée lavable, de chèvre, de daim, plastique, de porc jelenje (za čiščenje), pralno, kozje, semiš, umetno, svinjsko usnje
peau du lait smetana na mleku
peau de vache (figuré, familier) zelo stroga, trdosrčna oseba
livre masculin relié pleine peau v usnje vezana knjiga
sac masculin à main en (peau de) serpent ročna torbica iz kačje kože
maladie féminin de la peau kožna bolezen
culotte féminin de peau irhaste hlače
gants masculin pluriel de peau rokavice iz kože, usnjene rokavice
avoir quelqu'un dans la peau (familier) biti zateleban v koga
il n'a que la peau et les os, il n'a que la peau sur les os sama kost in koža ga je
j'ai cela dans la peau (familier) to mi je v krvi
se faire crever la peau ubiti se
crever dans sa peau (familier) hoteti skočiti iz kože (od jeze)
je ne voudrais pas être dans votre peau ne bi hotel biti v vaši koži
faire bon marché de sa peau poceni prodajati svojo kožo, lahkomiselno tvegati
faire peau neuve preleviti se; spremeniti svoje nazore; postati čisto drug človek
se mettre dans la peau de quelqu'un (figuré) postaviti se na mesto, v položaj kake osebe
recevoir 12 balles dans la peau biti ustreljen
ne pas tenir, durer dans sa peau ne moči več vzdržati, prenašati
je tiens à ma peau moje življenje mi je drago
se trouver bien dans sa peau dobro se počutiti v svoji koži
vendre cher sa peau dragó prodati svojo kožo, svoje življenje
la peau! figo! (prezir, odklonitev)

peccare v. intr. (pres. pēcco)

1. relig. grešiti; narediti, delati greh:
peccare di invidia grešiti zaradi zavisti

2. ekst. grešiti, pregrešiti se:
peccare per leggerezza grešiti iz lahkomiselnosti
peccare per troppa bontà grešiti zaradi pretirane dobrote
peccare contro il buon senso pregrešiti se zoper zdravi razum