Franja

tie² [tái] prehodni glagol
zvezati, zavezati, povezati; zavozlati, narediti vozel; privezati (z vrvico), pričvrstiti (to na)
spojiti, združiti
arhitektura zvezati, spojiti (s skobo)
figurativno vezati, omejiti, preprečiti, zadržati; obvezati (koga) za kaj
glasba vezati, ztivati (note)
medicina podvezati (žilo)
sleng prekositi (koga)
šport doseči isto število točk kot nasprotnik, doseči neodločen rezultat (izid), biti enak z

tied and bound vezanih rok in nog
I am tied for time zelo se mi mudi
to tie a bundle povezati culo
to tie s.o.'s hands zvezati komu roke (tudi figurativno)
to tie the knot narediti vozel, pogovorno poročiti se
to tie one's tie (shoes) zavezati si kravato (čevlje)
to tie s.o.'s tongue komu jezik zavezati, utišati koga
the two teams tied moštvi sta igrali neodločeno
to be tied to one's work biti privezan na svoje delo

tiempo moški spol čas, doba; letni čas; vreme; glasba takt; tempo

tiempo actual sedanjost
(tiempo) futuro, presente, pretérito (gr) prihodnji, sedanji, pretekli čas
tiempo simple, tiempo compuesto (gr) enostavni, sestavljeni čas
tiempo transcurrido čas, ki je potekel
buen (mal) tiempo lepo (grdo) vreme
fruta del tiempo sveže sadje
lapso (ali espacio) de tiempo doba, razdobje
medida de tiempo časovna mera
medio tiempo vmesni čas; šp polčas
traje de medio tiempo obleka za prehodni čas
sin pérdida de tiempo ne da bi izgubljal čas; nemudoma
a tiempo, a buen tiempo pravočasno
muy a tiempo še pravočasno
a su tiempo svoje dni
a su (debido) tiempo o pravem času
a un tiempo, al mismo tiempo istočasno, hkrati, obenem
a tiempo que ko, medtem ko
antes de tiempo predčasno
con tiempo začasa; čisto mirno
con el tiempo sčasoma
de tiempo en tiempo od časa do časa; tu pa tam, včasih
de aquel tiempo tedanji
de poco tiempo mlad
de poco tiempo a esta parte nedavno, pred kratkim
dentro de poco tiempo v kratkem času, kmalu
desde este tiempo odtlej, odslej
desde hace tiempo že nekaj časa
desde hace mucho tiempo že dolgo (časa)
después de algún tiempo čez nekaj časa
durante algún tiempo nekaj časa
en tiempo (oportuno) o pravem času
en otro tiempo nekoč, prej
en poco tiempo kmalu
en todo tiempo vselej, vsekdar
fuera de tiempo o nepravem času
por tiempo za gotov čas
todo el tiempo que tako dolgo, da; dokler
acordarse (ali ser) del tiempo del rey que rabió (fig) biti že zelo star
ahorrar (el) tiempo čas prihraniti
andando el tiempo s časom, sčasoma
ahora estás a tiempo sedaj imaš še čas
es cuestión del tiempo je vprašanje časa
ganar tiempo pridobiti na času
gastar el tiempo čas zapravljati
hacer tiempo skušati si preganjati (dolg)čas
hace algún tiempo, tiempo ha nekoč; pred nekaj časa
hace poco tiempo pred kratkim
hace ya tiempo je že dolgo od tega
no hay tiempo que perder ne smemo izgubljati časa
matar el tiempo čas ubijati, dolgčas preganjati
exigir mucho tiempo zahtevati mnogo časa
el tiempo es oro čas je zlato
cada cosa en su tiempo vse ob svojem času
a tiempos tu pa tam
desde tiempos inmemoriales od pamtiveka
en los tiempos actuales v teh časih
en tiempos pasados v prejšnjih časih
en mis buenos tiempos v mojih mladih letih
en los buenos tiempos v dobrih starih časih

tif, tiffe [tif] masculin (navadno pluriel) populaire las

il s'est fait couper les tifs dal si je ostriči lase
nettoyer les tifs očistiti lase

tighten [táitən] prehodni glagol
nategniti, napeti, pritegniti; zožiti, utesniti, stisniti; zadrgniti; zatesniti
neprehodni glagol
nategniti se, napeti se, zožiti se, stisniti se

to tighten one's belt (another hole) zadrgniti si pas, figurativno omejiti se, gladovati
to tighten a screw pritegniti vijak
to make s.o. tighten his belt figurativno pustiti koga stradati, gladovati

tíh still, noiseless, silent; (miren) quiet, tranquil; (utišan) hushed; (nem) silent, mute, dumb; (redkobeseden) (a man) of few words, taciturn

Tihi ocean the Pacific (Ocean)
tíha bolečina silent grief
s tíhim glasom in a low voice, in a subdued tone
tího družabništvo sleeping (ZDA silent) partnership
tíhi družabnik sleeping (ZDA silent) partner
tíha maša religija low mass
tíha molitev silent prayer
tíha poroka quiet wedding
tíha sezona dull (ali dead) season
tíh sporazum tacit agreement
tíhe (skrite) rezerve passive reserve, hidden assets pl
tího upanje secret hope (ali hopes pl)
prosimo za tího sožalje! we request your silent sympathy!
tíh kot miš as quiet as a mouse
na tíhem si misliti to think to oneself
na tíhem si svoje misliti to keep one's own counsel (o čem about something)
tíha voda calm (ali smooth) water
tíha voda globoko dere (bregove podira) still waters run deep

tíh (-a -o)

A) adj.

1. piano, sommesso, silenzioso, felpato:
tihi koraki passi silenziosi, felpati
tiha glasba musica sommessa

2. taciturno:
mož je po naravi zaprt in tih ha un temperamento chiuso e taciturno

3. quieto, calmo:
tiha noč una notte calma

4. tacito:
tiho odobravanje consenso tacito

5. impercettibile, sfuggente; strisciante:
vdaja se tihemu pijančevanju si sta abbandonando a un alcolismo strisciante

6. misurato, discreto, sobrio:
tiha eleganca un'eleganza sobria
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
imeti tihi teden non parlarsi (tra coniugi)
pren. biti tiha voda essere una gatta morta
tiha jeza rancore
rel. tiha maša messa ordinaria
rel. tiha nedelja domenica di Passione
ekon. tihi družbenik accomandante
tih pomenek confabulazione
geogr. Tihi ocean Oceano Pacifico
tiho pravilo regola tacita
PREGOVORI:
tiha voda bregove dere acqua cheta rovina i ponti

B) tíhi (-a -o) m, f, n
na tiho, po tiho, po tihem stopati camminare silenziosamente, alla chetichella
po tihem upa, da se bo srečno izteklo dentro di sé, sotto sotto spera che tutto finisca bene

tík

A) adv.

I. (izraža neposredno bližino)

1. tik ob, tik pri rasente, raso; accanto:
tik ob tleh raso terra
solato praviloma zalivamo z zalivalko tik ob tleh di regola l'insalata va annaffiata raso terra
tik pri vratih subito accanto alla porta
tik pred nosom vicino, vicinissimo

2. tik za subito dietro:
tik za oglom subito dietro l'angolo

3. tik pod a fior di; proprio, subito sotto:
tik pod kožo a fior di pelle
parkirati tik pod prometnim znakom je prepovedano è vietato parcheggiare subito sotto il segnale stradale

II. tik pred (izraža zelo majhno časovno oddaljenost) poco prima (di):
tik pred koncem poco prima della fine
med. tik pred porodom soprapparto
pog. tik pred zdajci all'ultimo momento

B) tík prep. accanto a, (immediatamente) vicino a:
utaborili so se tik reke si accamparono vicino al fiume

tíkati (-am)

A) imperf. dare del tu:
bil je v dvomu, ali naj jih tika ali vika era incerto se dargli del tu o del lei

B) tíkati se (-am se) imperf. refl.
tikati se s kom dare del tu a qcn., darsi del tu
Marko se tika z Andrejem Marco da del tu ad Andrea, Marco e Andrea si danno del tu

tilnik samostalnik
(del vratu) ▸ tarkóLase je imela spete na tilniku. ▸ A haja a tarkóján volt összekötve.
Vrglo ga je iz avtomobila in zlomil si je tilnik! ▸ Kirepült az autóból és kitörte a nyakát.
Sopomenke: zatilje, zatilnik

tílnik nape (of the neck), neck

zlomiti si tílnik to break one's neck

tílnik nuque ženski spol , cou moški spol

zlomiti si tilnik se briser la nuque, se rompre (ali se casser) le cou

tílnik (-a) m anat. nuca, cervice; šalj. cuticagna:
zavezati si ruto na tilniku annodarsi il fazzoletto sulla nuca
pren. skloniti, upogniti tilnik piegare la cervice
zlomiti komu tilnik rompere l'osso del collo a qcn.
pren. sedeti komu na tilniku stare sul collo a qcn.

tílnik nuca f ; cerviz f ; (zaglavje) cogote m

otrplost tilnika rigidez f de la nuca
zlomiti si tilnik desnucarse; fam romperse la crisma

Tīmāgenēs -is, m (Τιμαγένης) Timágen iz Aleksandrije, retor in zgodovinopisec v Rimu; pridobil si je Avgustovo naklonjenost, zaradi prevelike prostodušnosti in drznega jezika pa jo je zopet izgubil; iz maščevanja je sežgal svoje zgodovinsko delo o Avgustovi vladavini: H., Q., Sen. rh., Sen. ph.

time¹ [táim]

1. samostalnik
čas; delovni čas; ura, trenutek
šport najkrajši čas
glasba akt, tempo
vojska tempo, korak, hitrost marša
množina časovna tabela, vozni red; službena doba; doba, epoha, era, vek; časi; prilika, priložnost; krat (pri množenju); nosečnost, porod; določeno razdobje; prosti čas, brezdelje
množina, pogovorno v zaporu preživeta leta; računanje časa (po soncu, Greenwitchu itd.); plačilo po času (od ure, od dni itd.)

the Times (ednina konstrukcija) časopis Times
time out of mind davni čas(i)
time past, present and to come preteklost, sedanjost in prihodnost
civil time navadni čas
the correct (right) time točen čas
a work of time zamudno delo!
time! šport zdaj!
time, gentlemen, please! time! closing time! zapiramo! (opozorilo obiskovalcem v muzeju, knjižnici ipd.)
hard times težki časi
the ravages of time zob časa
the good old time dobri stari časi
against time proti uri, z največjo hitrostjo, zelo naglo
ahead of (before) one's time prezgodaj, preuranjeno, prerano
all the time ves čas, nepretrgano, neprekinjeno
a long time since zdavnaj
at any time ob vsakem (kateremkoli) času
at a time naenkrat, skupaj, skupno, hkrati
one at a time po eden, posamično
at all times vsak čas, vedno
as times go v današnjih časih
at times od časa do časa, občasno
at no time nikoli, nikdar
at one time nekoč, nekdaj
at some time kadarkoli, enkrat
at some other time, at other times (enkrat) drugič, drugikrat
at the present time sedaj, zdaj, táčas
at the same time istočasno, ob istem času; hkrati; vseeno, pri vsem tem, vendarle
at this time of day figurativno v tako kasnem času dneva, ob tako pozni uri
at that time tisti čas, tačás
before one's time prezgodaj, prerano
behind time prepozno
to be behind time imeti zamudo
by that time do takrat, dotlej; medtem
close time lov lovopust
each time that... vsakikrat, ko
every time vsakikrat, vsaki pot
for all time za vse čase
for the time trenutno, ta trenutek
for the time being za sedaj, trenutno, v sedanjih okolnostih
for the last time zadnjikrat
from time immemorial (od)kar ljudje pomnijo
from time to time od časa do časa
for a long time past že dolgo
in the course of time v teku časa
in day time v dnevnem času, podnevi, pri dnevu
in due (proper) time o pravem času
in good time pravočasno
all in good time vse ob svojem času
in no time v hipu, kot bi trenil (hitro)
in the mean time medtem, med (v) tem času
in the length of time trajno
in the nick of time v pravem času, v kritičnem času
in time pravočasno; v ritmu, po taktu
in times of old v starih časih
in one's own good time kadar je človeku po volji
in time to come v bodoče, v prihodnje
many a time včasih; marsikaterikrat
many times mogokrat, često
mean time srednji, standardni čas
near one's time (o ženskah) pred porodom
not for a long time še dolgo ne, še dolgo bo trajalo
off time iz (zunaj) takta, ritma
on time točno, o pravem času
once upon a time (there was a king) nekdaj, nekoč (je bil kralj...)
out of time iz takta, ne po taktu, iz ritma; ob nepravem času, predčasno, prepozno
some time longer še nekaj časa
some time about noon nekako opoldne
time after time ponovno, češče
time and again ponovno, češče, večkrat
this long time zdavnaj
this time a year (twelve months) danes leto (dni), ob letu
this time tomorrow jutri ob tem času
till next time do prihodnjič
times without (out of) number neštetokrat
to time pravočasno, točno; zelo hitro; zastarelo za vedno
up to time točno
up to the present time, up to this time dozdaj, doslej, do danes
up to that time do takrat, dotlej
what time? ob katerem času? kdaj?
what time? poetično (v času) ko
with times časom, sčasoma
time is money čas je zlato
what is the time? what time is it? koliko je ura?
it is high time to go skrajni čas je, da gremo
time is up! čas je potekel!
there is time for everything vse ob svojem času
he is out of his time končal je učenje (vajenstvo); odslužil je svoj (vojaški) rok
now is your time zdaj je prilika zate
she is far on in her time ona je v visoki nosečnosti
she was near her time bližal se je njen čas (poroda)
it was the first time that bilo je prvikrat, da...
to ask time ekonomija prositi za podaljšanje roka
to beat the time udarjati, dajati takt
to bid (to give, to pass) s.o. the time of (the) day želeti komu dober dan, pozdraviti koga
to call time šport dati znak za začetek ali za konec
to comply with the times vdati se v čase
my time has come moj čas (smrti) je prišel
my time is drawing near bliža se mi konec
to do time sleng odsedeti svoj čas v zaporu
to get better in times časom si opomoči
my watch gains (loses) time moja ura prehiteva (zaostaja)
he has time on his hands ima mnogo (prostega) časa, ne ve kam s časom
to have a time with pogovorno imeti težave z
to have a time of it izvrstno se zabavati
to have a good (fine) time dobro se zabavati
to have a hard time preživljati težke čase
I have had my time najboljši del svojega življenja imam za seboj
what a time he has been gone! kako dolgo ga ni!
to keep time držati takt (korak), plesati (hoditi, peti) po taktu
to keep good time iti dobro, točno (o uri)
I know the time of day pogovorno jaz vem, koliko je ura
to kill time čas ubijati
this will last our time to bo trajalo, dokler bomo živeli
what time do you make? koliko je na tvoji (vaši) uri?
to lose time izgubljati čas; (ura) zaostajati
to mark time na mestu stopati (korakati), ne se premikati se z mesta
to move with the times, to be abreast of the times iti, korakati s časom
time will show čas bo pokazal
I am pressed for time mudi se mi
to serve one's time vojska služiti svoj rok
to speak against time zelo hitro govoriti
to stand the test of time obnesti se; upirati se zobu časa
to take one's time vzeti si čas, pustiti si čas
take your time! ne hiti!
to take time by the forelock pograbiti priliko, izkoristiti (ugoden) trenutek
take time while time serves izkoristiti čas, dokler ga imaš
tell me the time povej mi, koliko je ura
time and tide wait for no man čas beži; ne zamudi prilike; izkoristi priložnost
to watch the time pogledovati (često pogledati) na uro
to watch one's time prežati na ugodno priložnost
to waste time čas zapravljati
to work against time delati z največjo hitrostjo (tempom)

2. pridevnik
časoven
ekonomija z določenim plačilnim rokom; (ki je) na obroke

timor -ōris, m (timēre)

1. bojazen, strah, boječnost, bojazljivost, strašljivost, plahost, plašnost (naspr. animus, fortitudo, fiducia): Acc. fr., Ter., Val. Fl., Lucan., Sen. ph., Petr. idr., timor est metus mali adpropinquantis Ci., timor anxius, maestus V., caecus Ci., Ph., externus, vanus L., pavidus, solitus, virgineus O., timore aeger T., timore vacuus Ci., hoc ali quo (= huius ali cuius rei) timore C. boječ se … , propter timorem C. iz strahu, v strahu, zaradi strahu, prae timore Pl. od strahu, omnem timorem abicere Ci., pedibus timor addidit alas V., dare aliquem in timorem Pl. ali afficere aliquem maximo (= summo) timore Ci., colligere se (= oddahniti si) e maximo timore C., hominibus perturbatis inanem religionem timoremque (= praznoverje) deicere Ci., dempto timore L., omni timore deposito Ci., hunc mihi timorem eripe Ci., quo minore essent timore C., quo sola timorem ferre modo posses? O., itaque non solum spem in eo habebant maximam, sed etiam timorem N., tantus eo facto timor incessit, ut … C., timor incutitur Ci., inicere timorem multitudini N., iniciendi timoris causā C., hoc primum in luco nova res oblata timorem leniit V., tantus subito timor omnem exercitum occupavit, ut … C., timore tōrpeo Pl., animus timore obstupuit T., omitte timorem Ci., pelle timorem V., perculsus timore Ci., perterreri (perterritus) timore C., recreare se ex magno timore Ci., quem timorem Caesaris adventus sustulit C., timoris suspicionem vitare C., quorum gressus vinxerat timor Amm.; z objektnim gen. (bojazen zaradi (glede) česa, strah zaradi česa, pred čim): timor periculorum impendentium Ci., belli Parthici, poenae C., mortis O., Lucr. smrtni strah, externi hostis Hirt.; s subjektnim gen.: Cleomenis timore et fugā (= po strahopetnem begu) classem amissam esse Ci., suorum timorem consolatione … minuebat Auct. b. Alx. Konstrukcije kakor pri glag. timeo (prim. timeō): s prep.: a principibus suis L., timor de illo meus Brutus in Ci. ep., de nobis Brutus et Cassius in Ci. ep., pro me V.; z inf.: afflictumque fuit tantus adire timor O., unde mare et terras ipsi mihi saepe videre fit timor O. me obide strah; z ACI: in timore fuit civitas obsides ea moliri L., sed vincit utilitas plerumque, cum subest ille timor eā neglectā ne dignitatem quidem posse retineri Ci., haud dubius timor incessit animos consilia sua emanasse L.; s finalnim stavkom: timor patribus incessit, ne civitatem vis aliqua externa adoriretur L., ubi timor est, ne autumnalis satio hiemis gelicidiis peruratur Col., maria aspera iuro non ullum pro me tantum cepisse timorem, ne … V.; pl. timores bojazni: Cat. idr., varii timores L., mentem redegit in veros timores Caesar H., cui, quia privato sunt oppositi timores, dantur imperia Ci., molestiae, laetitiae, timores, similiter omnium mentes pervagantur Ci., mortis timores Lucr.

2. verska bojazen, verski strah, božji strah, tudi praznoverje (gr. δεισιδαιμονία): sacer Sil., deorum H., divûm Lucr., primus in orbe deos fecit timor Stat.

3. meton. strah = strašilo, predmet strahu, strahota, groza: Cacus, Aventinae timor atque infamia silvae O., (sc. iuris consultus) uterque timor latronibus H., aquilo raptae timor Orithyiae Pr., tot gracili ligno complexa timores Stat.

4. pooseb. Timor Tímor, Strah, bog strahu (sin Etra in Gaje): Hyg., immisit (sc. Mars) Fugam Teucris atrumque Timorem V., Timor et Minae scandunt eodem quo dominus H.

Opomba: Star. soobl. timōs -ōris, m: iam ibi nos duplicat advenientis … timos pavos Naev. fr.

ţíne ţín

I. vt./vr.

1. držati (se)

2. hraniti, ohranjati, ohraniti

3. zadrževati, zadržati

4.
□ a ţine minte zapomniti si

5.
□ a ţine cursuri imeti lekcije, predavati

6.
□ a ţine contabilitatea skrbeti za računovodstvo

II. vi.

1. trajati

2. obdržati se

3. ceniti, imeti rad

tínta ink; (tajna) invisible ink

pisati s tínto to write in ink
radirka za tínto ink rubber, ink eraser
umazati si prste s tínto to ink one's fingers
prevleči s tínto to ink over
madež od tínte inkblot, blot
umazan od tínte, črn od tínte inky

tínta (-e) f pog. (črnilo) inchiostro; pren.
mazati si prste s tinto andare a scuola; fare lo scrittore, scrivere; fare l'impiegato, il travet

tintin [tɛ̃tɛ̃] masculin cingljanje, zvenenje

tintin! (vzklik ogorčenja, nevolje) kajpak! seveda!
(populaire) faire tintin de quelque chose biti brez česa, obrisati se pod nosom za kaj
on va encore faire tintin (figuré) še si bomo zadrgnili pas!
mais nous, tintin, on n'a rien eu! mi, seveda, nismo dobili nič!