zvéza (-e) f
1. legame:
trgati zveze s preteklostjo rompere i legami col passato
2. collegamento; coincidenza:
cestna, letalska, železniška zveza collegamenti stradali, aerei, ferroviari
avtobus ima zvezo z vlakom la corriera ha la coincidenza col treno
3. collegamento, linea:
brezžična, radijska, telefonska zveza collegamento senza fili, via radio, telefonico
dobiti zvezo aver la linea
4. lega; associazione; polit. federazione, unione:
kmečke zveze leghe contadine
Zveza borcev Associazione Combattenti
zveza držav federazione di stati
hist. Zveza sovjetskih socialističnih republik Unione delle Repubbliche Socialiste Sovietiche
5. polit. alleanza:
skleniti zvezo, pretrgati zvezo stringere un'alleanza, rompere, denunciare un'alleanza
obrambna, napadalna zveza alleanza difensiva, offensiva
6. nesso, attinenza, legame; associazione:
časovna, posledična, vzročna zveza nesso temporale, consecutivo, causale
miselna, podzavestna zveza associazione di idee, associazione subconscia
to nima zveze z resničnostjo ciò non ha alcun legame, alcuna attinenza con la realtà
7. legame, rapporto, vincolo, unione:
krvna, sorodstvena zveza legame, vincolo di sangue, di parentela
zakonska zveza vincolo coniugale
8. pren. entratura, conoscenze, contatti:
ljudje z dobrimi zvezami gente con buone conoscenze
9. teh. commettitura; fasciame:
lesna zveza commettitura di legno
smerniška zveza sistema di posa a fascia
10. voj. collegamento:
oficir za zveze ufficiale di collegamento
11. lingv. (besedna zveza) locuzione:
predložna, prislovna, samostalniška zveza locuzione preposizionale, avverbiale, sostantivale
zveza glavnih, odvisnih stavkov paratassi, ipotassi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. govoriti brez zveze blaterare
brez zveze je to ponavljati non ha senso ripeterlo
v zvezi z in relazione a, riguardo a
jur. kavzalna zveza nesso causale
ekon. monopolna zveza monopolio
hist. sveta zveza Santa Alleanza
voj. vojaška zveza alleanza militare
zveza držav confederazione
zveza dveh strank, treh, petih strank bi-, tri-, pentapartito
hist. zveza petih mest pentapoli
mat. zveza med stranicami in koti rapporto tra lati e angoli
Zadetki iskanja
- zvéza unión f ; conexión f ; (telefonska, prometna) comunicación f ; relación f , pol liga f , federación f , confederación f ; alianza f coalición f ; (družba) sociedad f ; (društvo) asociación f ; (med vlaki, na železnici) correspondencia f ; (poklicna) corporación f , gremio m
zveza držav confederación f (de Estados)
Zveza Narodov Sociedad f de las Naciones
carinska zveza unión f aduanera
medsebojna zveza correlación f
obrambna zveza alianza f defensiva
Sovjetska Zveza Unión f Soviética
svetovna poštna zveza Unión f postal Universal
strokovna zveza sindicato m
študentovska zveza asociación f de estudiantes
zakonska zveza matrimonio m; lazo m matrimonial, (poroka) enlace m (matrimonial)
brez zveze sin relación
biti v zvezi z estar relacionado (ali en relación) con
ni (železniške) zveze no hay correspondencia
vlak ima zvezo z brzovlakom el tren empalma con el rápido
imeti zvezo z (na železnici) empalmar con, enlazar con
imeti trgovinske, poslovne zveze z tener relaciones comerciales con
vzpostaviti (prekiniti) telefonsko zvezo establecer (cortar) la comunicación
spraviti (dve stvari) v zvezo correlacionar - zvéza -e ž
1. legătură
□ v zvezi z cu privire la, privitor la
2. relaţie, raport
3. alianţă, uniune
4.
□ besedna zveza sintagmă - zvézda (-e) f
1. astr. stella, astro:
zvezde se bleščijo, svetijo, žarijo le stelle brillano, splendono
dvojna, trojna zvezda stella doppia, tripla
zvezda danica, zvezda večernica stella del mattino, Lucifero; stella vespertina, Espero
zvezda repatica stella caudata, cometa
zvezda severnica stella polare
medičejske zvezde stelle medicee
2. (lik s koničastimi kraki) stella:
peterokraka, šesterokraka zvezda stella a cinque, a sei punte
3. polit., voj. stella:
rdeča zvezda na kapi la stella rossa sul berretto
Davidova zvezda la stella di Davide
general s petimi zvezdami generale a cinque stelle
4. vet. (znamenje na čelu živali) macchia, stella bianca
5. (slavna igralka, pevka) stella, diva, astro, vedette, star; (znana oseba na kakem področju) stella, star:
filmska zvezda una diva dello schermo, della celluloide
varietejska zvezda un astro, una vedette del varietà
nogometna zvezda una stella, un divo del calcio
6. (kar usodno vpliva na potek človekovega življenja) stella:
slediti svoji zvezdi seguire la propria stella
verjeti v zvezde credere nelle stelle, negli astri
zanjo bi sklatil zvezdo z neba per lei farei l'impossibile, ruberei la luna
udaril se je, da je videl vse zvezde battè la testa tanto forte da vedere le stelle
kovati koga v zvezde portare qcn. alle stelle
tako je bilo zapisano v zvezdah era scritto nel destino
roditi se pod srečno zvezdo nascere sotto buona stella, con la camicia
pren. segati za zvezdami dare la scalata alle stelle
7. obrt. ricamo stellato
8. elektr. collegamento a stella
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vrtn. božična zvezda stellaria (Stellaria)
vitezova zvezda amarillide d'inverno (Amariyllis belladonna)
zool. morske zvezde stelle marine (sing. -a) (Asteroidae) - zvézda estrella f , (velika) estrellón m ; astro m
danica estrella matutina (ali del alba)
morska zvezda estrellamar f; estrella f de mar
filmska zvezda (fig) estrella de la pantalla (ali de cine ali de la pelicula ali del film)
zvezda severnica estrella del Norte (ali polar)
zvezda večernica estrella vespertina, estrella de Venus
zvezda vodnica estrella f polar (ali del Norte)
biti rojen pod srečno zvezdo tener estrella
roditi se pod srečno zvezdo haber nacido con buena estrella
rodil se je pod nesrečno zvezdo nació con mala estrella
kovati, povzdigovati koga v zvezde (fig) poner a alg sobre (ali por) las estrellas
posuti (se) z zvezdami estrellar(se)
posut z zvezdami estrellado
segati po zvezdah (fig) tener grandes pretensiones, querer alcanzar lo imposible
verjeti v svojo zvezdo tener fe en su buena estrella
vse zvezde videti (od bolečine) ver las estrellas - zvijáča ruse ženski spol , artifice moški spol , machinations ženski spol množine , truc moški spol , astuce ženski spol , manigances ženski spol množine, familiarno combine ženski spol
vojna zvijača ruse de guerre, stratagème moški spol
z zvijačo pridobiti obtenir par ruse
uporabiti zvijačo, zateči se k zvijači user (ali se servir) de ruses (ali d'artifices), recourir à une ruse, se livrer à des machinations (ali à des manigances)
zvijača je močnejša kot sila mieux vaut employer la ruse que la force - zvijáča astucia f ; artificio m ; (arti)maña f ; (finta) finta f
vojna zvijača ardid m de guerra, estratagema m
uporubiti zvijačo, zateči se k zvijači usar de la astucia, recurrir a artificios
zvijača je močnejša kot sila la astucia domina a la fuerza - zvíjati rouler, enrouler, bobiner, mettre en pelote; tordre, tortiller; courber, fléchir
zvijati se se tordre, se tortiller, se replier
zvijati se okoli s'enrouler, s'enlacer autour de quelque chose
zvijati se skozi se faufiler à travers quelque chose
zvijati se od bolečine se tordre de douleur
zvijati se od smeha pouffer (ali se tordre) de rire, familiarno se tordre, se bidonner, se gondoler, se poiler, se dilater la rate, se marrer, se fendre la pipe - zvíjati (-am) | zvíti (-íjem)
A) imperf., perf.
1. avvolgere (fune), accartocciare, arrotolare (sigaretta)
2. torcere, contorcere; storcere:
zvijati telo pri plesu contorcere il corpo nella danza
zvijati ustnice storcere la bocca
3. pren. sconvolgere, turbare:
jeza, ljubosumnost, strah ga zvija è sconvolto dall'ira, dalla gelosia, dalla paura
4. pren. avere dolori, crampi:
revmatizem ga zvija ha (forti) dolori reumatici
impers. po trebuhu ga zvija ha crampi allo stomaco
5. (povzročiti, da kdo zboli, umre) fiaccare, piegare; vincere, debellare, uccidere; aver ragione:
težko delo ga je zvilo è stato fiaccato dalla fatica
jetika ga je zvila la tubercolosi ha avuto ragione di lui
B) zvíjati se (-am se) | zvíti se (zvíjem se) imperf., perf. refl.
1. contorcersi; (v klobčič) acciambellarsi:
zvijati se v porodnih krčih contorcersi per le doglie
2. snodarsi, serpeggiare:
reka se zvija skozi sotesko il fiume serpeggia attraverso la gola
3. incurvarsi, piegarsi, torcersi; ondularsi; accartocciarsi:
deske se zvijajo zaradi vročine le assi si piegano dal caldo
lasje se ji lepo zvijajo i capelli le si arricciano
oboleli listi so se začeli zvijati in odpadati le foglie malate cominciarono ad accartocciarsi e a cadere
dežela se zvija v smrtnih krčih il paese sta agonizzando
solata se zvija v glave l'insalata fa cespi
zvijati se od smeha torcersi, sbellicarsi dalle risa
zviti se v dve gubi piegarsi in due
C) zvíti si (zvíjem si) perf. refl.
1. intrecciarsi:
zviti si gnezdo intrecciarsi il nido
2. med. slogarsi:
zviti si nogo slogarsi il piede - zvíšanje élévation ženski spol , accroissement moški spol , augmentation ženski spol , hausse ženski spol , majoration ženski spol , relèvement moški spol
zvišanje donosa accroissement (ali augmentation) du rendement (ali du produit)
zvišanje najemnine augmentation (ali majoration ženski spol) de loyer
zvišanje plače augmentation (ali majoration, relèvement, élévation) de salaire (ali de traitement)
zvišanje temperature élévation (ali augmentation) de la température, hausse de température - zvíšanje elevación f ; salida f ; aumento m (cen de los precios)
zvišanje najemnine aumento del alquiler
zvišanje temperature elevación (ali aumento) de la temperatura - zvíšati (-am) | zviševáti (-újem)
A) perf., imperf.
1. alzare:
zvišati hišo za nadstropje alzare la casa di un piano
2. aumentare; trg. caricare; jur. aggravare:
zvišati plače aumentare gli stipendi
zvišati kazen aggravare la pena
zvišati ceno proizvoda z davkom na dodano vrednost caricare il prezzo di un prodotto dell'I.V.A.
B) zvíšati se (-am se) | zviševáti se (-újem se) perf., imperf. refl. crescere, salire; aumentare:
vodna gladina se je zvišala è salito il livello dell'acqua
življenjski stroški so se zelo zvišali è aumentato di molto il carovita - zvléči (zvléčem)
A) perf.
1. trascinare:
zvleči voz pod streho trascinare il carro sotto la tettoia
2. pren. portare, condurre (controvoglia):
zvleči na koncert portare al concerto
pog. zvleči luknjo skupaj rattoppare alla meno peggio
zvleči ustnice stringere le labbra
pren. zvleči obleko s sebe, nase svestirsi, togliersi l'abito; vestirsi
B) zvléči se (zvléčem se) perf. refl.
1. trascinarsi, andar via
2. (raztegniti se) slargarsi - zvón (-a) m
1. campana:
zvon buči, doni la campana rimbomba, risuona
bronast zvon campana di bronzo, bronzo
kembelj, plašč zvona il battaglio, il manto della campana
2. ekst. suono della campana, campana, squilla:
opoldanski, večerni zvon la campana di mezzogiorno, della sera
zvonovi zvonijo vkup le campane suonano a distesa
mrliški zvon campana da morto
opozorilo ladijskega zvona l'allarme della campana di bordo
biti plat zvona suonare a stormo
3. teh.
potapljaški zvon campana penumatica
kem. stekleni zvon campana di vetro
gosp. stekleni zvon za sir copriformaggio
pren. obešati na veliki zvon farlo sapere in giro
slišati še drugo plat zvona sentire ambedue le campane
obl. hlače, krilo na zvon pantaloni, gonna a campana
muz. (cevasti) zvonovi campane tubolari - zvòn campana f
mrtvaški zvon toque m a muerto
plat zvona toque m de fuego
potapljaški zvon campana de buzo (ali de bucear ali de inmersión)
steklen zvon globo m
obesiti kaj na veliki zvon (fig) propalar a los cuatro vientos a/c; divulgar un secreto; fig dar la campanada
zvoniti z zvonovi tocar (ali doblar) las campanas
zvoniti z vsemi zvonovi echar las campanas al vuelo
treba je slišati oba zvona debería oírse a las dos partes - zvoníti sonner
zvoniti z vsemi zvonovi sonner à toute volée, carillonner
zvoni (hišni zvonec) on sonne
k maši zvoniti sonner la messe
k pogrebu zvoniti sonner pour l'enterrement de quelqu'un
mrliču zvoniti sonner le glas
z nogami zvoniti balancer (ali familiarno brandiller) les jambes, familiarno gambiller, gigoter - zvóžen2 (-a -o) adj.
1. logoro, consunto (di ruota)
2. battuto, calpestato:
pren. hoditi po zvoženih kolesnicah seguire la strada battuta - zvráčati (-am) | zvrníti (-em)
A) imperf., perf.
1. rovesciare, ribaltare:
burja je zvrnila tovornjak la bora ha rovesciato il camion
zvračati kozarček za kozarčkom, zvračati ga vuotare un bicchiere dopo l'altro
2. voltare, girare:
ljubko je zvrnila glavo girò la testa vezzosamente
3. (zvračati, zvrniti na) riversare:
zvračati krivdo, odgovornost na drugega riversare la colpa, la responsabilità su altri
zvračati odgovornosti drug na drugega palleggiarsi la responsabilità
B) zvráčati se (-am se) | zvrníti se (-em se) imperf., perf. refl. rovesciarsi, ribaltarsi, capovolgersi; ekst. cadere, crollare:
zvrnil se je po tleh kot snop crollò a terra come morto - zvráčati
zvračati krivdo na koga drugega cargar la culpa a otro
zvračati odgovornost na koga drugega declinar sobre otro la responsabilidad - zvŕha adv. (zgoraj, na vrhu) sopra, di sopra:
zvrha je prst, spodaj je kamen di sopra c'è il terriccio, sotto la pietra
pren. gledati na ljudi zvrha guardare la gente dall'alto (in basso), con supponenza