Franja

papier [papje] masculin papir; pisanje; (časopisni) članek; pluriel (= papiers d'identité) osebni dokumenti; pluriel časopisi, časniki

sur papier na papirju, v teoriji, teoretično
à grand (petit) papier (knjiga) s širokim (ozkim) robom
papiers pluriel d'affaires, de commerce poslovni, trgovski papirji
papier d'aluminium srebrni papir (p.)
papier autographique voščena matrica
papier blanc bel, nečrtan p.
papiers de bord ladijski papirji (dokumenti)
papier brouillon konceptni p.
papier buvard, brouillard pivnik
papier calandré satinirani p.
papier carbone kopirni, karbonski p.
papier de chiffons zelo dober papir iz cunj
papier à cigarettes cigaretni p.
papier crêpé krep p.
papier à dessin risalni p.
papier écolier, à écrire pisalni p.
papier écu, ministre pisarniški p.
papier d'emballage zavojni p.
papier émeri smirkov p.
papier d'étain staniolni papir
papiers de famille družinski papirji (dokumenti)
papier hygiénique, (familier) papier de cabinets, (vulgairement) papier cul toaletni p.
papier d'impression tiskarski p.
papier indien, biblique biblijski (tanek) p.
papier à journaux, journal časopisni, rotacijski p.
papier kraft zelo močan zavijalni p.
papier à lettres pisemski p.
papier libre, ordinaire nekolkovan p.
papier-linge masculin papirnata servieta
papier mâché papirjevina
papier (à) machine p. za pisalni stroj, za tipkanje
papier-monnaie masculin papirnati denar
papier à mouches muholovni papir
papier (à) musique notni p.
papier peint, de tapisserie, papier-tenture masculin tapetni papir, tapeta
papier pelure papir za kopije, za letalsko pošto
papiers publics časopisi
papier quadrillé kariran p.
papier réglé, rayé črtan p.
papier sensible (photo) za svetlobo občutljiv p.
papier sulfurisé, parchemin maščobni, pergamentni p.
papier timbré kolkovani p.
papier de tournesol lakmusov p.
papiers valeurs masculin pluriel vrednostni papirji
papier végétal, gélatine, translucide, à calquer prosojen, prerisovalen p.
papier vélin, de soie zelo lahek, pergamenten, svilen p.
papier de verre, vérré raskavec
papier volant posamezen, nesešit list (papirja)
cours masculin papier dopisni tečaj
mouchoir masculin en papier papirnat robec
vieux papier makulatura, star papir
avoir de faux papiers imeti ponarejene dokumente
être dans les petits papiers, être bien (mal) dans les papiers de quelqu'un biti pri kom dobro (slabo) zapisan
c'est très beau sur le papier, mais c'est irréalisable to je prav lepo na papirju, toda ni uresničljivo
être (écrit) sur les papiers de quelqu'un imeti dolg(ove) pri kom
envoyer un papier au journal poslati članek (za objavo) časopisu
jeter, mettre, coucher sur le papier vreči, napisati na papir
mettre en papier (commerce) zaviti v papir
perdre ses papiers izgubiti svoje osebne dokumente
rayez, ôtez cela de vos papiers s tem ne morete računati
le papier souffre tout (proverbe) papir prenese vse

papir¹ moški spol (-ja …) das Papier, -papier (asfaltni Asphaltpapier, bambusov Bambuspapier, barvast Buntpapier, biblijski Dünndruckpapier, brusni Glaspapier, Schleifpapier, cigaretni Zigarettenpapier, časopisni Zeitungspapier, črtan Linienpapier, darilni ovojni Geschenkeinwickelpapier, dekoracijski Dekorationspapier, filtrirni Filtrierpapier, Filterpapier, Seihpapier, fini Feinpapier, fotografski Fotopapier, gofriran Prägepapier, indigov Indigopapier, industrijski Industriepapier, izolirni Isolierpapier, japonski Japanpapier, karbonski Karbonpapier, Durchschlagpapier, kartografski Landkartenpapier, katraniziran Teerpapier, konceptni Konzeptpapier, konopneni Hanfpapier, koordinatni Koordinatenpapier, kopirni Kopierpapier, kredni Kreidepapier, krep [Kreppapier] Krepppapier, lakmusov Lackmuspapier, lanen Leinenpapier, lepilni Klebpapier, logaritemski Logarithmenpapier, marmoriran Marmorpapier, metalizirani Metallpapier, milimetrski Millimeterpapier, naoljen Ölpapier, notni Notenschreibpapier, ofsetni Offsetpapier, okrasni Geschenkpapier, ovojni Einschlagpapier, Einpackpapier, Packpapier, Verpackungspapier, Umschlagpapier, Einwickelpapier, prerisovalni Pauspapier, pergamentni Pergamentpapier, pisarniški Büroschreibpapier, pisemski Briefpapier, pisemski z glavo Geschäftspapier, povoščen Wachspapier, razvijalni Entwicklungspapier, reagenčni Indikatorpapier, Reagenzpapier, rižev Reispapier, ročno izdelan Büttenpapier, rotacijski Rotationspapier, satasti Wabenpapier, satiniran Satinpapier, sljudni Glimmerpapier, smirkov Schmirgelpapier, Sandpapier, star Altpapier, strojepisni Schreibmaschinenpapier, surovi Rohpapier, svileni Seidenpapier, toaletni Klosettpapier, Klopapier, Toilettenpapier, transparentni Transparentpapier, usnjati Lederpapier, spojni Vorsatzpapier, visokosijajni Hochglanzpapier, za beležke Schmierpapier, za letalska pisma Luftpostpapier, za matrice Matrizenpapier, za meso Fleischeinwickelpapier, za peko Backpapier, za tisk Druckpapier, za umetniški tisk Kunstdruckpapier, za vreče Sackpapier, za zračne filtre Luftfilterpapier, z bruševino Holzschliffpapier, s poslovno glavo Geschäftspapier, z visokim sijajem Glanzpapier)
odpadni papir die Makulatur, das Altpapier
… papirja Papier-
(debelina die Papierstärke, izdelava die Papierherstellung, košček der Papierfetzen, der Papierschnitzel, list das Papierblatt, pola der Papierbogen, predelava die Papierverarbeitung, teža das Papiergewicht, vlaganje Papiereingabe, vrsta die Papiersorte)
figurativno papir vse prenese Papier ist geduldig
iz papirja aus Papier, Papier-
(ladjica das Papierschiffchen, avionček die Papierschwalbe)
na papir aufs Papier
vreči na papir (na hitro zapisati) aufs Papier werfen, hinwerfen
spraviti na papir zu Papier bringen
na papirju auf dem Papier (tudi figurativno)
blokada na papirju die Papierblockade
za papir für das Papier, Papier-
(koš der Papierkorb, les das Papierholz, nož das Papiermesser, škarje die Papierschere)
tanek kot papir figurativno papierdünn

papír papier moški spol

papirji documents moški spol množine, papiers moški spol množine
azbestni papir papier amiante
barvasti papir papier de couleur
bel, nečrtan papir papier blanc
biblijski papir (tanek) papier indien (ali biblique)
cigaretni papir papier à cigarettes
časopisni papir papier-journal moški spol, papier à journaux
črtan papir papier réglé (ali rayé)
filtrirni papir papier à filtrer
izolacijski papir papier isolant
karbonski, kopirni papir papier carbone
karirani papir papier quadrillé
konceptni papir papier brouillon
kopijski papir papier pelure
krep papir papier crêpé
kup papirja pile de papier
(kvalitetni) papir iz cunj papier de chiffons
ladijski papirji papiers de bord
lakmusov papir papier de tournesol
makulaturni (star) papir vieux papier
maščobni papir papier sulfurisé
milimetrski papir papier quadrillé à millimètres
močan zavijalni papir papier kraft
muholovni papir papier à mouches
na papirju (v teoriji) sur papier
notni papir papier à musique
ovojni papir papier d'emballage (ali de paquetage)
papir v rolah papier continu (ali roulé sur cylindre, sans fin)
paus-papir papier calque (ali à calquer)
pisalni papir papier à écrire, papier écolier
pisarniški papir papier écu (ali ministre)
pisemski papir papier à lettres
poslovni, trgovski papirji papiers d'affaires, de commerce
prerisovalni papir papier végétal (ali gélatine, à calquer)
prosojni papir papier translucide
risalni papir papier à dessin
rotacijski papir papier à journal
satinirani papir papier calandré
smirkov papir papier émeri (ali abrasif)
srebrni papir papier (ali feuille ženski spol) d'aluminium (ali familiarno d'argent)
staniolni papir feuille d'étain
strojepisni papir papier (pour) machine (à écrire)
svileni papir papier vélin (ali de soie)
tapetni papir papier peint (ali de tapisserie)
tiskovni papir papier d'imprimerie
toaletni papir papier hygiénique, familiarno papier de cabinets
trgovina s papirjem papeterie ženski spol
vrednostni papir (papier) valeur ženski spol, effet moški spol, titre moški spol
vreči (napisati) na papir jeter (ali mettre, coucher) sur le papier

pār, paris, abl. sg. -ī, subst. tudi -e, nom. pl. n -ia, gen. -ium

I. subst.

1. m, f enak (enaka), vrstnik (vrstnica), tovariš(ica), prijatelj(ica), drug (družica): quaeret parem H. družico, opulentus par Pl. tovariš pri obedu, infans cum paribus (s tovariši, z vrstniki) inquinata sum Petr.; poseb. soprog, soproga: accumbit cum pare quisque suo O., serpens parem quaerens Hyg.

2. n
a) enako: pari par respondere Pl. ali paria paribus respondere Ci. vračati z isto mero, vračati milo za drago (nemilo za nedrago), par pari respondere Ci. na roke, v gotovih denarjih, z gotovino plačevati, par pari referre Ter. odmeriti (odmerjati), kakor se je (komu) odmerilo (kakor se (komu) odmeri), paria facere Sen. ph. prav tako storiti, toda paria facere cum rationibus domini Col. gospodove račune prav zaključiti (zaključevati), tako tudi pren.: velut paria secum facere (o naravi) Plin. tako rekoč plačevati sebe s samo seboj, cotidie cum vitā paria facere Sen. ph. obračuna(va)ti (delati račun, prihajati na čisto) z življenjem, paria facere cum influentibus negotiis Sen. ph. dovršiti, povsem dokončati opravke, poteram tecum et hāc Maecenatis sententiā parem facere rationem Sen. ph. lahko bi te s to Mecenatovo mislijo povsem izplačal, s to Mecenatovo mislijo bi se lahko povsem pobotal s teboj, paria pessimis audere Sen. ph. preizkušati se v drznosti z najhujšimi (ljudmi), par impar ludere H., Augustus ap. Suet. igrati (otroško igro) „liho—sodo“, ex pari Sen. ph. enako, prav tako, na enak način.
b) dvojica, par: Suet., Vell. idr., columbarum O., gladiatorum Ci., tria aut quattuor paria amicorum Ci., par nobile fratrum H. —

II. adj.

1. par komu, paroma (po dva in dva, v parih) združen, podoben: imago par ventis V. podobna, ut coeat par pari H.; preg.: pares cum paribus facillime congregantur Ci. = „volk se z volkom druži“, „kljuka se kvake drži“, „gliha vkup štriha“; prim: ut solent pares facile congregari cum paribus Amm. in gr. ἀεὶ τὸν ὅμοιον ἄγει ϑεὸς ὡς τὸν ὅμοιον Hom.

2. enak (po velikosti, meri, moči, vrednosti, imenitnosti), isti (komu čemu): pari intervallo C., mons pari tractu S. v isti smeri, pares in proelium ineunt V., pari leto affici N., pari modo N. na enak način, enako, prav tako, pari atque dictator imperio N. z isto oblastjo kakor kak diktator, parem sapientiam hic habet ac formam Pl., quibus illi agros dederunt quosque postea in parem (po nekaterih izdajah partem) iuris libertatisque condicionem atque ipsi erant receperunt C.; šele od L. par quam; tudi: omnia fuisse in Themistocle paria et Coriolano Ci.; z dat.: summa par huic pecuniae Cu., Cratippusque, familiaris noster, quem ego parem summis Peripateticis iudico Ci., parissumi estis hibus Pl.; z gen.: paria horum N. enaki dogodki kakor ti, cuius paucos pares tulit Ci. njemu enake; opisano s cum: quem tu parem cum liberis tuis fecisti S., erant ei quaedam ex his paria cum Crasso Ci.; z inter se: eas (sc. virtutes) esse inter se aequales et pares Ci. povsem enake med seboj; prav redko z nekakšnim abl. comparationis: Marcia … in qua par facies nobilitate sua O., scalae pares moenium altitudine S. fr.; stvar, v kateri se kaže enakost, večinoma v samem abl. (v sl. v čem, po čem, glede na kaj): pares aetate ministri V., par annis O., ceteris par est libertate Ci.; pa tudi v abl. z in: ut sint pares in amore et aequales Ci.; redko v gen.: aetatis mentisque pares Sil.; tudi: par ad (glede na) virtutem L.; pesn.: pares cantare V. enak(ovredn)a si v petju.

3. enak po moči = kos komu: nemo ei par erat eloquentiā N., quibus ne dii quidem immortales pares esse possint C., par Atlanti viribus O., nullo in loco iam praedonibus pares esse (meriti se) poteramus Ci., neque terrā neque mari hostes pares esse (meriti se, kosati se) potuerant N., aut ope Palladis Tydiden superis parem? H., neque se parem armis existumabat S., adhuc pares non sumus (sc. fletui) Ci., p. adversus victores Iust., par in adversandum L.; abs.: universos pares esse N., pari proelio discedere N. iz neodločene bitke; kot subst. m nasprotnik: habeo parem, quem das, Hannibalem L., nec quemquam aspernari parem, qui se offerret L.

4. primeren, spodoben, dostojen: Pl., conubium Cat. enakoroden, istoroden, haud secus quam par esse Cu., rebus par oratio Ci., ut par est Ci., Lucr. kakor se spodobi, par est Ci., Cat., Lucr. idr.; z ACI: relinqui eum par non esse N., par est primum ipsum esse virum bonum Ci., quod me scire par sit T.; redko: non par videtur … illis paedagogus una ut siet Pl. — Adv. pariter

I. enako, na enak način, prav tako: Afr. ap. Non., Ter., Ph., p. volens S., Siculi causam suam perisse querentur et me cum pariter moleste ferent Ci., sed eā (sc. caritate) non pariter omnes egemus Ci.; pariter … pariter = gr. ἅμα … ἅμα: p. Phoebes, p. maris ira recessit O.; pariter … qualis: Pl., S.; z ac, atque, et, ut: enako kot, prav tako kakor: Pl., Ter., Ci. idr., voltu [colore motu] corporis pariter atque animo varius S., p. ac si hostes adessent S. prav tako, kakor da so (kakor da bi bili) sovražniki navzoči; tudi: p. et … et: L., Q.; z dat. le pri L.: p. ultimae propinquis. —

II.

1. v družbi, skupaj s kom, s kom vred: Ci. idr., cum ipso p. educatur Cu., Numidae p. cum equitibus adcurrunt S.; z dat.: Stat.

2. ob istem času, istočasno, sočasno, obenem, hkrati, skupaj: pariter cum occasu solis S., pariter cum luna crescere Ci., nam plura castella Pompeius pariter distinendae manus causā tentaverat C.; ponovljeno: hanc pariter vidit, pariter heros optavit O. je videl in si obenem zaželel.

parabolānus -ī, m (parabolus kakor secundānus iz secundus) eden izmed drznežev (vratolomnežev, paraboli): pozni Icti.

paracynanchē -ēs, f (παρακυνάγχη) „delno pasje vnetje grla“, delna davica, vnetje stranskih delov človeškega žrela, pri katerem bolniku moli jezik iz ust: Cael.

parafín paraffine ženski spol

parafinovo olje huile ženski spol de paraffine
prevlečenje, prevleka s parafinom paraffinage moški spol
sveča iz parafina bougie ženski spol de paraffine

parafín parafina f

sveča iz parafina vela f de parafina

paralizirati glagol
1. (ohromiti) ▸ megbénít, paralizálPo upokojitvi je začel bolehati za vnetjem živcev v nogah, kar ga je kmalu povsem paraliziralo. ▸ Nyugdíjbavonulás után lábideggyulladásban kezdett szenvedni, ami hamarosan teljesen megbénította.
Strup se iz votlega zobčka vbrizga v telo žrtve in jo v trenutku paralizira. ▸ A méreg az üreges fogacskából az áldozat testébe lövell, és egy pillanat alatt megbénítja.

2. (ustaviti; onemogočati) ▸ bénítTrčenje osebnega in dostavnega avtomobila je skoraj paraliziralo promet po tej obremenjeni prometnici. ▸ Egy személyautó és egy furgon ütközése majdnem lebénította a forgalmat ezen a forgalmas útvonalon.
Številni telefonski klici so dobesedno paralizirali telefonsko omrežje. ▸ A sok telefonhívás szó szerint lebénította a telefonhálózatot.

parar zadržati, ustaviti, nehati; odbi(ja)ti, parirati; pripraviti; (hudo) zdelati; stati, mirovati

parar un golpe odbiti sunek
parar mal hudo zdelati
parar en mal slabo poteči
¿en qué va a parar esto? kaj bo iz tega?
parar la consideración en usmeriti pozornost na
ir a parar (en) meriti (na)
¡paren en la disputa! nehajte se prepirati!
no parar nunca neumorno, brez prestanka delati
sin parar brez odlašanja, v hipu, neprestano
ha parado de llover nehalo je deževati
¿dónde para V.? kje ložirate?
para a considerar que... samo pomisli, da ...
pararse ustaviti se, mirovati, zadržati se, muditi se
pararse en nimiedades biti malenkosten

parasanga -ae, m (gr. παρασάγγης iz perz. farsang) parasánga, perzijska milja = ok. 30 stadijev = ok. 6 km: Plin., Hier.

paraverēdus -ī, m (hibrid. iz gr. παρά in verēdus) stranski konj, tj. poštni konj ob posebnih primerih, poseben poštni konj: Cass., pozni Icti.

Parca -ae, f (iz *par(i)ca h glag. pariō = „rojenica“) Párka, boginja usode: dura O., non mendax H., tenax veri Pers.; nav. pl. Parcae -ārum, f Párke (bile so tri): Varr., Ci., Tib., Iuv., Pr., Suet. idr., iniquae, veraces H., concordes stabili fatorum numine Parcae V.; njihova lat. imena: Nona, Decuma, Marta: Gell.; poistovetene z gr. Mojrami (Μοῖραι): Κλωϑώ (Clōthō), ki drži preslico, Λάχεσις (Lachesis), ki prede in Ἄτροπος (Atropos), ki reže nit (življenja).

parcēprōmus -ī, m (parcus in prōmere) „ki skopuško jemlje (iz mošnje) in daje“, skopuh, škrtež, stiskavt: non istaec, mea benignitas, decuit te fabulari, sed istos, qui cum geniis suis belligerant parcepromi Pl. (po nekaterih izdajah parcipromi ali pisano narazen parce promi); prim. parcī-prōmus.

parcheminé, e [-šəmine] adjectif pergamenten

papier masculin parcheminé pergamenten papir
visage masculin parcheminé obraz kot iz usnja

parcī-prōmus -ī, m (parcus in prōmere) „ki skopuško jemlje (iz mošnje) in daje“, skopuh, škrtež, stiskavt: Pl.

parcō -ere, pepercī, predklas. parsī, parsūrus

1. (s)hraniti (shranjevati), varčevati, štediti, varčno ravnati (delati) s čim; abs.: parcendo (sc. famem) tolerare C. z varčnostjo, futuro V. za prihodnost; z dat.: Pl., impensae L., sumptu (dat.) ne parcas Ci.; le pesn. trans.: pecuniam Pl., fetūs Lucr., oleas Ca., talenta gratis parce tuis V. hrani za svoje otroke.

2. metaf.
a) prizanesti (prizanašati), prizanesljiv biti do koga, prizanesljivo (obzirno) ravnati s kom, varovati koga, kaj, paziti, gledati, ozirati se na koga, kaj: Pl., Suet., ne ulli loco parcerent N., quibus in bello parserat fortuna N., sibi C. idr., valetudini vitae Ci., subiectis V., auribus alicuius Ci., Cleomeni parcitur Ci., parcite V. prizanesite mu!; z in z acc.: in hostes Lucr., in feminam Ap.
b) paziti se, varovati se, vzdrž(ev)ati se česa: ne cui rei parcat N. naj vse stori (poskusi), bello V., auxilio Ci. ne uporabiti (sprejeti) ponujene pomoči, parce metu (dat.) V. ne boj se!, hibernis parcebant flatibus euri V. niso veli (pihali), mirovali so, lamentis parcere eas iussit L. velel jim je, naj prenehajo tarnati.
c) zelo pogosto, poseb. pesn. z inf. (o)pustiti, opustiti (opuščati), (pre)nehati: Pl., Ter., parce fidem iactare L. pusti bahanje z zvestobo, nikar se ne bahaj z zvestobo, parce pias scelerare manus V. ne oskruni, parcite (= nolite), oves, nimium procedere V. ne hodite predaleč naprej. Redko: parcere ab incendiis L., ab sceleribus Aug. (analogno po glag. cavēre) ali parcere caede Aus., manū Aug. ali contumeliis dicendis (abl.) L., obiurgando (abl.) peccata Aug.; od tod adj. pt. pr. parcēns -entis „prizanašajoč“, od tod

1. rahel, lahek: thyrso parcente ferire Stat.

2. nemaren, skop, stiskaški, škrt: parcentes ego dexteras odi H.

Opomba: Sinkop. cj. pf. parsis = parseris: Pl.; nenavaden pf. parcuī: Naev. ap. Non.; pt. fut. parcitūrus: Hier.; obl. iz pt. pf. se nadomeščajo z glag. temperare.

parecer moški spol mnenje, sodba; videz, zunanjost

por el bien parecer (le) na videz, iz dostojnosti, povrh, površno
al parecer de V. po Vašem mnenju
es cuestión de pareceres to je stvar naziranja
dar su parecer izraziti svojo sodbo
soy del parecer que mnenja sem, da

pariō² -ere, peperī, partum, toda paritūrus (iz *p_er-i̯ō; indoev. kor. *per- roditi (menda povezan s kor. *per- = prinesti (prinašati), dodeliti (dodeljevati), v lat. pars, gr. ἔπορον prinesel, dal je, πέπρωται dano, določeno je), prim. skr. pr̥thuka- otrok, tele, mladič, skot, gr. πόρις, πόρτις, πόρταξ tele, telica, stvnem. far, farro, nem. Färse telica, lit. periù valim = sedim na jajcih, lat. partus, Propertius (= „Negodnik“ = prezgodaj rojen otrok)) „na dan spravljati“, in sicer

1. (po)roditi (rojevati) (o ženskah); (s)kotiti, povreči, storiti, nesti, drstiti se, ikriti se (o samicah živali): Ca., Macr., Latona Deli Apollinem Dianamque peperit Ci., p. sine obstetricis operā, sine doloribus Pl., quā nocte Olympias peperit Cu., Lucinam in pariendo invocant Ci., p. equuleum L., animal Plin. (o kitu) žive mladiče, ova Ci. nesti, parere Plin. (o ribah) drstiti se, ikriti se, o drugih živalih tudi (s)kotiti, povreči, storiti; pt. pf. subst. (kot dep.) parta -ae, f „ki je rodila, porodivša“, porodnica: Col.

2. (redko o moškem spolu) (za)ploditi, oploditi (oplojevati), zaroditi: Caecil. ap. Non., leo pariet Poeta ap. Q.

3. metaf.
a) roditi, ploditi, ustvariti (ustvarjati): fruges et reliqua, quae terra pariat Ci., o philosophia, tu urbes peperisti Ci., ligna putrefacta pariunt vermiculos Lucr.; occ. iznaj(deva)ti, izumiti (izumljati), izmisliti (izmišlj(ev)ati) si: verba Ci., quae tota ab oratore pariuntur Ci., fabulae Scalam peperēre Iust.
b) pridobi(va)ti (si), preskrbeti (preskrbovati) (si), priskrbeti (priskrbovati) (si), oskrbeti (oskrbovati) (se), pripraviti (pripravljati) (si): consulatum, sibi laudem Ci., fructum labore Ci., virtute sibi tyrannidem N., victoriam ex hoste L., gratiam apud aliquem L. ali ab aliquo S. fr., sibi amicitiam cum aliquo N., paritur pax bello N., quidquid partum est Sen. ph. vse pridobitve, vse osvojitve; adj. pt. pf.: partus honor V. pridobljena, parta bona Ci., male partae opes Suet.; subst. partum -ī, n pripravek, zaloga: agricolae parto fruuntur V.; večinoma pl. parta -ōrum, n pridobljeno = pridobljeno premoženje, pridobitve: patris mei bene parta Ter., male parta male dilabuntur Naev. ap. Ci., parta viri retinere, amittere S., propter annonae caritatem ante parta consumpsisse Auct. b. Afr., parta a Lucullo T. ali parta retinere T. osvojitve.
c) occ. roditi (rojevati) = prizade(va)ti, povzročiti (povzročati) komu kaj, nakopa(va)ti si kaj, izkupiti (skupiti) kaj: discidium Lucr., odium Ter., dolorem Ci., ne quam suspicionem pareret N., invidia virtute parta Ci., letum sibi manu parare V. smrt si zadati, narediti samomor.

Opomba: Fut. I paribis: Pomp. ap. Non.; inf. parīre: Enn. ap. Varr., Pl. fr.; cj. impf. pariret: It.

parlare

A) v. tr. (pres. parlo)

1. govoriti:
parlare piano govoriti počasi
parlare forte govoriti glasno
parlare a voce bassa govoriti potiho
parlare a fior di labbra govoriti mrmraje
parlare chiaro, apertamente govoriti jasno, odkrito
parlare in punta di forchetta pren. šalj. govoriti afektirano
con rispetto parlando naj mi ne zamerijo
parlare grasso govoriti nespodobno, kvantati
parlare a caso, a vanvera govoriti tjavdan
parlare tra sé, dentro di sé razmišljati, govoriti sam zase
parlare come un libro stampato pren. govoriti kot odprta knjiga
questo si chiama parlare! tako je!, bravo!
generalmente parlando na splošno

2. spregovoriti; priznavati:
l'accusato ha parlato obtoženec je priznal

3.
parlare a, con govoriti komu, s kom:
parlare al vento, al muro, al deserto pren. govoriti gluhim ušesom
parlare ai banchi pren. govoriti nepazljivim učencem
parlare con qcn. a quattr'occhi govoriti s kom na štiri oči

4. govoriti (imeti govor); pridigati ipd.
parlare a favore di govoriti komu v prid
parlare contro govoriti proti (komu, čemu)
parlare a braccio govoriti brez priprave, iz rokava

5. govoriti, razpravljati:
parlare di qcs. govoriti, razpravljati o čem
parlare del più e del meno govoriti o tem in onem, kramljati
far parlare di sé biti predmet opravljanj, kritike; postati slaven
parlarsi addosso pren. samozadovoljno govoriti o sebi

6. govoriti, prikazati:
l'articolo parla di članek govori o

7. pren.
parlare a gesti govoriti s kretnjami
i meridionali parlano con le mani južnjaki govorijo z rokami
parlare coi piedi brcati; pren. govoriti neumnosti

B) v. tr. govoriti (jezik):
parlare più lingue govoriti več jezikov
parlare francese govoriti francosko
parla un inglese perfetto odlično govori angleško
parlare arabo, ostrogoto, turco pren. govoriti nerazumljivo

C) ➞ parlarsi v. rifl. (pres. ci parliamo)

1. govoriti (s kom)

2. ekst. biti s kom v dobrih odnosih

3. pog. ljubimkati

Č) m govor, govorjenje