Franja

pal|ec¹ moški spol (-ca …) anatomija

1. na roki: der Daumen
otrok, ki sesa palec der Daumenlutscher
sesati palec den/am Daumen lutschen
debel kot palec daumendick
odtis palca der Daumenabdruck
sesanje palca das Daumenlutschen
za širino palca um Daumenbreite
figurativno preko palca Pi mal Daumen
figurativno iz palca izsesan aus der Luft gegriffen

2. na nogi: die große Zehe

palic|a² ženski spol (-e …) za telesno kazen: der Stock, tenka: die Rute
udarec s palico der Stockhieb
pretepati s palico prügeln, einprügeln auf, (z gorjačo) knüppeln, einknüppeln auf
občutiti palico den Stock zu spüren bekommen
s palico izbiti iz glave komu kaj (jemandem etwas) ausprügeln/herausprügeln

palic|a⁴ ženski spol (-e …)
šport ribiška palica die Angelrute
(iz votlega stekla Hohlglasrute)
skakalna palica der Sprungstab
smučarska palica der Skistock
palica za golf der Golfschläger
palica za hokej der Eishockeyschläger, Hockeyschläger
štafetna palica der Staffelstab (predaja palice die Stabsübergabe)
telovadna palica der Gymnastikstab
biljardna palica der Billardstock, die Queue
skok ob palici der Stabhochsprung

palier [palje] masculin stopniščni presledek; hodnik v nadstropju med dvema stanovanjema; technique (osni) ležaj; ravna horizontalna proga; figuré stopnja, nivo; vmesna faza stabilnosti

palier à billes kroglični ležaj
les voisins de palier sosedje iz stanovanja v istem nadstropju
(progresser) par paliers (napredovati) postopoma
cette voiture fait 150 kilomètres à l'heure en palier ta avto vozi 150 km na uro po ravnem

palisander samostalnik
1. neštevno (les) ▸ paliszander
2. Dalbergia (drevo) ▸ paliszander
3. (o barvi) ▸ paliszander

palisandrov pridevnik
1. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ paliszander
2. (izdelan iz palisandrovega lesa) ▸ paliszander

Pallas -adis in -ados, acc. -ada (Παλλάς) Pálada, vzdevek grške Atene, prenesen na rim., njej sorodno Minervo: H., Pr., Val. Fl., Cl. idr., invitā (iratā) Pallade O. = invitā Minervā (gl. Minerva), Palladis ales O. = sova, Palladis arbor O. = oljka, Palladis ars O. = preja in tkanje; meton.: raptā cum Pallade captus O. s Paladino podobo (paladijem), bacifera Pall., O. oljka; od tod Pallade tingere membra O., infusa Pallade O. z oljem, Pallade conspectā O. Paladino svetišče. Od tod adj. Palladius 3 (Παλλάδιος)

1. Páladin: ramus V. oljčna vejica, corona O. iz oljčnih vejic, latices O. olje, ratis O. = Argo, arx Pr. atenski grad, na katerem so častili Palado, arces O. = Athenae, honores O. prihajajoče, ponujane od Palade; subst. Palladium -iī, n (Παλλάδιον) paládij, z neba padla Paladina podoba v Troji, ki je bila poroštvo obstoja trojanskega kraljestva. Ker Troje ni bilo mogoče zavzeti, dokler je imela ta paladij, sta ga Odisej in Diomed ugrabila. Iz Troje je bil baje premeščen v Rim in je stal v Vestinem svetišču na forumu: Ci., V., O., Plin., Fl. idr.; prim.: locus Vestae, qui Pallada servat et ignem O.

2. apel. umetelen, umetniški, spreten: ars Mart., manus Sil.

palme¹ [palm] féminin palmova veja; vieilli palma; figuré (zmagovalna) palma; (religion)

dimanche masculin des palmes cvetna nedelja
vin masculin de palme palmovec
(sport) palme (en caoutchouc) plavutka iz kavčuka
palmes (académiques) francosko odlikovanje za zasluge na kulturnem polju
remporter la palme zmagati
à vous la palme! vi ste zmagovalec! vi ste najboljši!

palmov pridevnik
1. (o drevesu) ▸ pálmaDomačini živijo v majhnih lesenih hišicah na kolih, prekritih s palmovimi listi. ▸ A helyi lakosok apró, cölöpökön álló, pálmalevéllel fedett házikókban élnek.
Sopomenke: palmin
Povezane iztočnice: palmova vejica

2. (v kulinariki) ▸ pálmaSopomenke: palmin
Povezane iztočnice: palmovo olje

3. (izdelan iz palmovih listov) ▸ pálma
4. (o snovi) ▸ pálmaSopomenke: palmin

palūdāmentum -ī, n (*paluda vojaški plašč (domnevno) iz palla) vojaški (bojni) plašč, poveljniški plašč (gr. χλαμύς): Varr., Plin., Suet., Gell., Ap., Fl., Macr., Aur., Val. Max., Iust., Amm., cognito sponsi paludamento L., paludamento circum laevum brachium intorta L., ipse Claudius insigni paludamento praesidere T., omnia enim militaria ornamenta paludamenta dici Fest.; meton. vrhovno poveljstvo v vojni: Plin. iun.; tudi = vojna: togam paludamento mutavit S. fr. mir z vojno.

pámet (um) intellect, intelligence, sense, brains pl, wits pl; (duh) reason, mind; prudence; mother wit; (razumevanje) understanding; (spomin) memory; pogovorno gumption

na pámet by heart
zdrava pámet common sense, sanity
si ob pámet? are you out of your senses?, have you lost your wits?
ali si pri pámeti? are you in your right mind?
sem pri kraju s svojo pámetjo I am at my wit's end
bodi no pri pámeti! be sensible!, be reasonable!, have a bit of common sense!
on ni pri pravi pámeti he is not in his right mind, he is out of his mind
nisem bil pri pravi pámeti I had not my wits about me
on je počasne pámeti he is slow-witted, pogovorno he is slow on the uptake
ona je kratke pámeti she is rather slow (ali dull, slow on the uptake)
še (vedno) mi je na pámeti... it is still fresh in my mind...
nima toliko pámeti, da bi (u)videl... he has not the wits to see...
to se krega s pámetjo it is thoughtless (ali senseless)
si se s pámetjo skregal? have you taken leave of your senses?
padlo mi je na pámet it occurred to me, the idea struck me, the thought crossed my mind
na kraj pámeti mi ne pade, da bi (rekel) far be it from me to (say)
reči, kar človeku pade na pámet to say whatever comes to mind
imeti več sreče kot pámeti to have more luck than brains
izgubiti pámet to go out of one's mind (ali pogovorno off one's rocker); to lose one's mind (ali one's reason)
to presega mojo pámet this is beyond me, that's over my head, that passes my comprehension
priti k pámeti to come to one's senses
kdo, ki je pri pravi pámeti, bi šel...? who in his senses would go...?
moram ga spraviti k pámeti I must make him see reason (oziroma see sense)
spraviti koga ob pámet to drive someone out of his mind (ali pogovorno up the wall, round the bend)
sklicevati se na zdravo pámet to appeal to reason
(iz)računati na pámet to calculate mentally
učiti se na pámet to learn by heart, to commit to memory
znati na pámet to know by heart (ali from memory), (vlogo) to be word-perfect
ko te bo pámet srečala... when you see reason...

Pamphilus -ī, m (Πάμφιλος) Pámfil, gr. nom. propr.

1. Platonov učenec, ki ga je poslušal Epikur: Ci.

2. gr. slikar iz 4. stol.: Plin.

3. gr. retor iz 2. stol.: Ci., Q.

Pandōra -ae, f (Πανδώρα) Pandóra, prva žena, ki jo je Vulkan po Jupitrovem ukazu ustvaril iz zemlje; bog jo je obdaril z vsemi prednostmi in jo dal v zakon Epimeteju: Plin., Hyg., Tert.

pangō -ere, panxī, panctum in (v pomenu pacisci) pepigi, pactum (iz indoev. kor. *pāg-, *pāk- utrditi, spahniti, strniti; prim. gr. πήγνυμι, dor. πάγνυμι utrjevati, strjevati, πηγός trden, močan, πάγος, πάχνη slana, sren, zmrzal, got. in stvnem. fāhan = nem. fangen, lat. pax, pagina, pacisci, com-pages, stlat. pago (paco) -ere = pango: Tab. XII) utrditi (utrjevati), od tod

1. zabi(ja)ti, zasaditi (zasajati): clavum L., ancoram litoribus O., litteram in cera Col. vtisniti; occ. saditi, vsaditi (vsajati): ramulum Suet.; pesn.: filios Pr. roditi; meton. obsaditi, zasaditi (zasajati): colles Pr., vitiaria malleolis Col.

2. pis(me)no sestaviti (sestavljati), (s)pisati: Theopompio genere Ci. ep., de pangendo nihil fieri potest Ci. ep. s pisateljevanjem ne bo nič; zložiti (zlagati): poemata H., carmina T., Lucr., aliquid Sophocleum Ci., versum Gell., versus de natura rerum Lucr., pangendi facultas T. spretnost v stihotvorju (verzifikaciji). Od tod: neque prima per artem temptamenta tui pepigi V. tudi nisem prej umetelno (lokavo) preizkušal tvojega srca; occ. opevati, peti, prepevati o čem: facta patrum Enn. ap. Ci., ad tibias egregia superiorum opera carmine comprehensa Val. Max.

3. določiti (določati), ustanoviti (ustanavljati), skleniti (sklepati), dogovoriti (dogovarjati) se, izgovoriti (izgovarjati) si, pogoditi (pogajati) se (= pacisci, le v obl. pt.): Corn., Suet., foedera V., pacto foedere provinciarum Ci., pacem L., amicitiam, societatem cum aliquo L., pretium libertati T., pacta et constituta cum Manlio dies Ci.; z gen. ali abl. pretii: tanti pepigerat L., non fuit armillas tanti pepigisse Sabinas O., pretium quo pepigerant L., ducentis Philippis pepigi Pl.; z zahtevnim stavkom: Suet., pepigit, ne illo medicamento … uteretur Ci., ut vobis mitterem ad bellum auxilia pepigistis L., pepigere, … obsidia … capesserent T.; z inf. = obljubiti (obljubljati): Ap., obsides dare pepigerunt L., pepigere fraudem inimicorum ulcisci T.; occ. (o ženitni pogodbi, zaroki): quae pepigere viri, pepigerunt ante parentes Cat. zveza, ki so jo sklenili … , te peto, quam lecto pepigit Venus aurea nostro O. je obljubila, haec mihi se pepigit, pater hanc tibi O. ta se je zaročila z menoj, to pa je obljubil oče tebi.

panno m

1. blago, tkanina:
c'è panno da tagliare pren. tu se da zaslužiti
tagliare il panno sugli altri pren. računati, zanašati se na druge

2. tekstil sukno:
panno funebre, mortuario mrliški prt

3. kos blaga, platna:
panno incerato povoščeno platno
essere bianco come un panno lavato pren. biti mrliško bled, bled kot krpa

4.
panni pl. obleka, oblačilo:
panni leggeri, pesanti lahka, zimska obleka
non stare nei propri panni pren. biti ves iz sebe od sreče
se io fossi nei tuoi panni pren. če bi bil na tvojem mestu
tagliare i panni addosso a qcn. koga opravljati

5. pren. kožica

pannuvelium -iī, n (po Varr. iz pannus in volvere; pravilneje pānuvelium iz pānus¹ in volvere = gr. πηνίον, πήνισμα) na vitel (cevko) navita votkova preja, vitel z navito prejo: panuvellium dictum a pano et volvendo filo Varr.

Pantauchus -ī, m (Πάνταυχος) Pantávh, sin Makedonca Balakra, iz kroga zaupnikov kralja Perzeja, l. 172 talec za pogovore o miru s Kvintom Marcijem Filipom, sklenitelj zveze s kraljem Gencijem: L.

papa [papa] masculin očka, papá

papa gâteau očka, ki razvaja otroke
à la papa (familier) čisto komodno; preprosto, brez ihte, počasi, mirno
fils masculin à papa sin bogatega očeta; sin, ki zna izkoristiti očetov (dobri) položaj
grand papa, bon-papa masculin dedek
le cinéma de papa (familier, péjoratif) zastarel kino (iz očkovih časov)
conduire à la papa počasi, komodno šofirati, voziti avto

papaja samostalnik
1. Carica papaya (drevo) ▸ papaja, papája, dinnyefa
2. (sadež) ▸ papaja

pāpās (pappās) -ae, m (iz gr. πάππας, gl. pāpa²) vzgojitelj: Iuv.