Franja

pada|ti¹ (-m) pasti

1. k tlom: fallen, ostro, hitro: stürzen, počasi, mehko: sinken (navzdol hinunterfallen, hinunterstürzen, niederstürzen, herabfallen, herabsinken, nazaj zurückfallen, zurückstürzen, zurücksinken …)

2. (spuščati se) teren: abfallen, absinken
strmo padati steil abfallen, schroff fallen, steil stürzen

3. tkanina: fallen

4. (izgubljati višino) letalo ipd.: an Höhe verlieren

5. (zniževati se) temperatura, termometer, tlak, barometer, cene: fallen, naglo: stürzen, figurativno purzeln (cene padajo Preise purzeln)
vrednost pada čemu (etwas) sinkt im Wert

6. figurativno na bojišču, žrtve, trdnjave, tabuji: fallen; od izčrpanosti: umfallen, (umirati) tot umfallen
figurativno glave padajo die Köpfe rollen

7. svetloba, pod kotom: fallen, einfallen; pogled, senca, sum, streli: fallen

8.
padati po kom: sich auf (jemanden) stürzen

9.
padati iz ene skrajnosti v drugo zwischen Extremen hin und her pendeln
| ➞ → pripasti, priti, spadati, sprejemati, upadati, zapadati

padre m

1. oče:
padre adottivo krušni oče
padre putativo domnevni oče
di padre in figlio iz roda v rod
fare da padre (a) biti komu kot oče
come un padre očetovsko
per via di padre po očetu

2. ekst. oče:
padre spirituale relig. spovednik, duhovni vodja
padre della patria oče naroda
Padri della Chiesa relig. cerkveni očetje

3.
padri pl. predniki:
il primo padre Adam

4. pren. oče, začetnik

5. relig. oče, redovnik:
Santo Padre Sveti oče
padri conciliari udeleženci koncila

6. pren. stvarnik

7. hist. patricij:
padre coscritto senator

Paeān -ānis, acc. -āna in -ānem, m (Παιάν ali Παιών) Paján, pri Hom. zdravnik bogov. Pozneje priimek bogov zdravilstva, poseb. Apolona in Eskulapa: Ci., O.; meton. paján

1. himna na čast Apolonu, pa tudi vsak drug slavospev: Ci., Pr., paeana canentes V., conclamant paeana socii V. zmagoslavni (zmagovalni) vzklik, dicite: „io Paean“ O. radostno zakličite, zaženite radostni vzklik.

2. stopica iz treh kratkih in enega na poljubnem mestu stoječega dolgega zloga (—⏑⏑⏑ ali ⏑—⏑⏑ ali ⏑⏑—⏑ ali ⏑⏑⏑—): Ci.

paedagōgus -ī, m (gr. παιδαγωγός)

1. spremljevalec, nadzornik dečkov, domači učitelj, suženj, ki je spremljal dečke v šolo in iz šole ter jih doma nadziral: Pl., Q., Sen. ph., Suet., Aug., nutrices et paedagogi Ci.; šalj. o ljubimcu, ki spremlja svojo ljubico v šolo in iz šole: Ter., Col.

2. metaf.
a) svetovalec, mentor = voditelj, vodja, predstojnik, vzgojitelj, učitelj: Pl., Sen. ph., Suet., unicuique nostrûm paedagogum dari deum Sen. ph.; v slabem pomenu = strog učitelj = ustrahovalec: paedagogus senatorum Vop., paedagogi publici Sen. ph.
b) učitelj: agricolationis quasi paedagogus Col.

paedīco¹ (slabše pēdicō) -āre -āvī -ātum (iz gr. παῖς) nečistovati z dečki (o moškem), skruniti dečke; abs.: Mart.; z acc. (s kom): Mart., pedicabo ego vos et irrumabo Aureli pathice et cinaede Furi Cat., numne aliter hunce pedicabis? quo modo? Lab. fr.; metaf.: pedicant miserae, Lesbia, te tunicae Mart.

pāgella -ae, f (demin. iz pāgina) stran kakega lista: sed quid ago? non imitor Λακωνισμόν tuum: altera iam pagella procedit Ci. ep., extrema pagella pupugit me tuo chirographo Ci. ep., cum legisset tres pagellas Vulg., in extrema pagella (sc. epistulae) Hier.

pāgina -ae, f (iz kor. *pag-; prim. pax, pangere, pacisci)

1. podolgovat kos iz ličja ali stržena papirusovega drevesca, list (papirja), stran (ker so pisali le na eno stran papirja), tudi predelek, oddelek, razdelek, rubrika, kolumna (na strani), meton. spis, zapis ipd.: Pr., V., Ps.-V., O., Sen. ph., Val. Max., Vitr., Cl. idr., in extrema pagina Phaedri Ci., respondeo primum postremae tuae paginae Ci., cum hanc paginam tenerem Ci., paginas in annalibus magistratuum fastisque percurrere licet consulum dictatorumque L., lasciva est nobis pagina, vita proba Mart., paginae dictae, quod in iis versus panguntur Fest., censoriarum legum paginae Plin., plures infestare paginas Plin., (sc. fortuna) utramque paginam facit Plin., ergo non alia nos pagina quam te consulem accipiet Plin. iun., paginae consulares Amm. konzulski seznami, pagina sancta Hier. sveto pismo, liminaris pagina Aug. sprednja stran.

2. metaf.
a) plošča: pagina honorum Iuv. zaznamek časti (ob vznožju triumfalnih kipov v marmor vdelana bronasta plošča, v katero so bili vdolbeni slavljenčevi naslovi, častne službe in zasluge), paginae valvarum Plin. panél, tabellae marmoreae aut paginae Pall.
b) četrtina, štirivrstni predelek v vinogradu (= štiri vrste v štirikotnik povezanih trt): Plin.

pāginula -ae, f (demin. iz pāgina) listek, listič, (mala) stran (zapiskov oblastnikov), v pl. = zapiski, zaznamki: non minus longae futurorum consulum paginulae quam factorum Ci. ep.

pahljač|a¹ ženski spol (-e …) der Fächer (iz peres Federfächer); figurativno die Fächerung, široka: eine Vielzahl von …

pahljáča (-e) f

1. ventaglio; ventola:
pahljača iz nojevih peres flabello

2. pren. ventaglio, serie, gamma (di possibili alternative)

páhniti (-em) perf.

1. urtare, spingere; mandare a terra (con uno spintone):
pahniti od sebe spingere via

2. pren.
pahniti v nesrečo arrecare disgrazie
pahniti v obup portare alla disperazione
pahniti v revščino ridurre alla, in miseria
pahniti iz službe licenziare
pahniti s prestola dimettere, cacciare dal trono
pahniti koga od sebe allontanare da sé, alienarsi qcn.

pahnjen pridevnik
1. (o nastopu ali spremembi situacije) ▸ taszított, döntöttGovedorejci smo pahnjeni v položaj, iz katerega ne vidimo izhoda. ▸ Minket, szarvasmarha-tenyésztőket kilátástalan helyzetbe taszítottak.
Malokdo pa pomisli, da je dekle že od rane mladosti pahnjeno v svet šovbiznisa. ▸ Csak kevesen gondolnak arra, hogy a lányt már fiatalkorában a showbiznisz világába taszították.
Pripovedovalca zgodbe sta otroka, pahnjena v vrtinec vojne. ▸ kontrastivno zanimivo A két elbeszélő a háború forgatagába sodródott gyermek.
Takrat ko zamenjamo bivalno okolje, je naš prebavni sistem pogosto pahnjen iz ustaljenega ritma. ▸ Amikor lakókörnyezetet változtatunk, az emésztőrendszerünk gyakran kizökken a megszokott ritmusból.
Veliki Stalin je bil pahnjen s prestola slave. ▸ A nagy Sztálint letaszították a dicsőség trónjáról.

2. (o fizičnem premiku) ▸ letaszított, lelökött
Pahnjena na oblazinjeni sedež se je zastrmela v presenečenega starca. ▸ kontrastivno zanimivo Párnázott ülésbe huppanva a meglepődött öregemberre bámult.
Zanesljivo vem, da je bil Kenneth pahnjen s terase! ▸ Biztosan tudom, hogy Kenneth-t lelökték az erkélyről.

pain [pɛ̃] masculin kruh (tudi figuré), štruca; kolač; hlebec (sira), kos (mila); preživljanje; populaire zaušnica, klofuta

au pain et à l'eau ob kruhu in vodi
arbre masculin à pain krušno drevo
pour une bouchée de pain za smešno (nizko) ceno
long comme un jour sans pain zelo dolg, brez konca in kraja
petit pain (au lait) (mlečna) žemlja
pain des anges, céleste (religion) hostija
pain bénit blagoslovljen kruh, figuré zasluženo plačilo
pain de beurre štruca masla
pain azyme opresni kruh (pri Judih)
pain bis mešan, otrobov kruh
pain blanc bel kruh
pain de boulanger pekovski kruh
pain à cacheter prilepka, oblat (za pisma)
pain chapelé hrustav kruh
pain complet kruh iz grobe moke in otrobov
pain d'épice medenjak
pain frais svež kruh
pain de fromage hleb sira
pain grillé pražen, popečen kruh, toast
pain long dolga štruca kruha
pain de ménage, de cuisson domač, kmečki kruh
pain de mie kruh s tanko skorjo
pain mollet, à la reine mlečni kruh
pain de munition vojaški kruh, komis
pain noir črn, ajdov kruh
pain perdu rezine starega kruha, pomočene v jajce in mleko, ocvrte in osladkane
pain rassis, dur star kruh
pain de régime dietičen kruh
pain de rive, riche, de fantaisie z rumenjakom prevlečen fin, bel kruh
pain sec kruh brez dodatka
pain de savon kos mila
pain de seigle ržen kruh
pain de sucre čok sladkorja
pain de trouille oljne tropine
pain viennois bel mlečen kruh
avoir son pain cuit imeti svoj kruh, biti preskrbljen
avoir du pain sur la planche imeti mnogo dela
coller un pain à quelqu'un (populaire) prisoliti komu zaušnico
demander, mendier son pain živeti od miloščine
gagner son pain quotidien služiti si svoj vsakdanji kruh
gagner son pain a la sueur de son front služiti si kruh v potu svojega obraza
manger son pain blanc le premier (figuré) imeti srečen začetek, uživati ugodni sedanji trenutek, kar pa ne bo trajalo
ôter, retirer le pain de la bouche de quelqu'un komu odtrgati kruh od ust
s'ôter le pain de la bouche odtrgavati si (kruh) od ust
faire passer, perdre le goût du pain à quelqu'un spraviti koga na drugi svet
promettre plus de beurre que de pain na moč lagati
se vendre comme des petits pains iti, prodajati se ko tople žemlje

Pakistan samostalnik
(država) ▸ Pakisztán

pȁkračkī dèkrēt dati komu pakrački dekret napoditi, odsloviti koga; primiti pakrački dekret biti odslovljen iz službe

pālāris -e (pālus1) h kolu spadajoč: silva Ulp. (Dig.) iz katerega se naredijo koli, namenjen za kole.

palatha -ae, f (gr. παλάϑη) kepa iz suhega sadja, poseb. smokev, stisnjena v podolgovato obliko, nekakšna sadna kaša ali marmelada: Vulg. — Od tod demin. palathium -iī, n (gr. παλάϑιον) nekakšna sadna kašica ali marmeladica: Mart.

pálčka (-e) f

1. bacchetta, bastoncino

2. gastr. salatino;
palčka iz kvašenega testa (grisin) grissino

3. (pri liziki) stecca

palea -ae, f (iz *p_elei̯-a; prim. skr. palā́vas pleva, strok, sl. pleva, hr. pljȅva)

1. pléva: Varr., Ci., Col. idr.; nav. pl.: ad zephyrum paleae iactantur inanes V., palearum navis Ci. plevna ladja, ladja, naložena s plevami, ubi paleis vestita sunt frumenta Col.; sg. kolekt.: V., paleā porrectus in horna H., nequiquam pinguis paleā teret area culmos V., stramento paleam quaerere Plin.

2. metaf.
a) rudne pene, žlindra: palea aeris Plin.
b) petelinji podbradek, petelinji brádelj: Varr., Col.