Franja

častna beseda ženski spol das Ehrenwort (dati častno besedo sein Ehrenwort geben; da(je)m ti častno besedo du hast mein Ehrenwort; na častno besedo auf Ehrenwort)
s častno besedo obljubiti ipd.: ehrenwörtlich

če

A) konj.

1. (v pogojnih odvisnikih) se, qualora; casomai:
če si lačen, ti bom dal kruha se hai fame, ti darò del pane
če bi molčal, bi te imeli za pametnega se avessi taciuto, saresti passato per saggio
(za izražanje skromnega mnenja) se:
če se ne motim, bo kmalu svatba se non sbaglio, fra poco si sposano
(za izražanje ugibanja):
kje je denarnica? če ni v suknjiču? dov'è il portafogli? sarà nella giacca!
komaj če sta spregovorila deset besed si saranno dette sì e no dieci parole
(za izražanje želje, omiljenega ukaza):
kaj če bi raje prišli jutri? e se veniste domani?
kaj če bi stopili v hišo? e se entrassimo in casa?
(za izražanje stopnjevanja z dodatno trditvijo) se:
stvar je nepotrebna, če ne nevarna non è necessario, se non forse pericoloso
(v eliptičnih izrazih) se:
prekliči, če ne... ritratta, se no...

2. (v časovnih odvisnikih) se, quando:
vsakomur dobro de, če ga hvalijo a tutti fa piacere se (quando) si viene lodati

3. (v dopustnih odvisnikih) anche se:
če se na glavo postaviš, ti ne dam non ti do neanche se ti fai in quattro

4. (v vzročnih odvisnikih) se:
jej, če ti rečem mangia, se te lo dico

5. (v primerjalnih odvisnikih) ○:
če je bolj jezen, bolj pije più è arrabbiato e più beve
prej če začnemo, prej bo opravljeno prima cominciamo e prima sarà fatto

6. (v odvisnih vprašalnih stavkih) se:
vprašal sem ga, če je res gli ho chiesto se era vero
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
če le sempre che, soltanto che
če seveda beninteso che
če sploh seppure

B) subst. se:
nehaj že s svojim večnim če! e smettila coi tuoi eterni se!

čebelariti glagol
(gojiti čebele) ▸ méhészkedik, méhet tenyésztPreden so pred desetletji začeli čebelariti s kranjsko čebelo, so redili italijansko čebelo. ▸ Mielőtt évtizedekkel ezelőtt megkezdték volna a krajnai méheket tenyészteni, olasz méheket tenyésztettek.

čebelarstvo samostalnik
(dejavnost) ▸ méhészet

čebelnjak samostalnik
1. (prostor za čebele) ▸ méhkas, kaptár
2. (živahno dogajanje) ▸ méhkas
Ulice ne zaspijo in se dejansko spremenijo v pravi čebelnjak. ▸ Az utcák nem szunnyadnak és igazi méhkassá változnak.

3. lahko izraža negativen odnos (zgoščena skupina bivališč) ▸ kaptár
Slovenci pogosto pregrajujejo stanovanja, že tako majhne enote spreminjajo v prave čebelnjake. ▸ kontrastivno zanimivo A szlovénok gyakran közfalakkal választják el a helyiségeket, így az amúgy is kicsi egységeket valóságos méhlakásokká alakítják át.

čeber samostalnik
(velika posoda) ▸ csöbör, cseberS pranjem so začeli v nedeljo zvečer, ko so v čeber namočili belo perilo. ▸ Vasárnap este kezdték el a mosást, amikor a csöbörbe beáztatták a fehérneműt.

čebula samostalnik
(rastlina) ▸ hagymaPovezane iztočnice: rdeča čebula

ček [é] moški spol (-a …) der Scheck, -scheck (cirkularni Zirkularscheck, gotovinski Barscheck, imenski Rektascheck/Namensscheck, imetniški Inhaberscheck, obračunski Verrechnungsscheck, po odredbi Orderscheck, poštni Postscheck, potovalni Reisescheck/Travellerscheck)
ček brez kritja ungedeckter Scheck
… čeka, čekov Scheck-
blanket ček der Scheckvordruck
koristnik čeka der Schecknehmer
ponareditev čeka die Scheckfälschung
ponarejevalec čeka/čekov der Scheckfälscher
preklic čeka der Scheckwiderruf/ die Schecksperre
vnovčenje čeka die Scheckeinlösung
plačevanje/plačilo s čekom die Scheckzahlung
preklicati ček einen Scheck sperren lassen

čék cheque, ZDA check

s čékom by cheque
bianko čék blank cheque
čék po odredbi cheque to order
čék na prinašalca cheque to bearer, bearer cheque
čék za X SIT a cheque for X tolars
imetnik čéka holder of a cheque
naslovnik čéka payee
prinašalec čéka bearer of a cheque
plačilo, plačevanje s čékom payment by cheque
turističen čék traveller's cheque
čék brez kritja, nepokrit čék uncovered cheque, pogovorno rubber cheque, bouncer
ponarejen čék forged cheque, žargon stumer
ponarejevalec čékov cheque forger
ponareditev čék forgery of a cheque
izdati, napisati čék to draw a cheque; to make out a cheque
indosirati čék to endorse a cheque
vnovčiti čék to cash a cheque
prekrižani čék crossed cheque

čék chèque moški spol

ček brez kritja chèque sans provision
plačilo s čekom règlement moški spol (ali paiement moški spol) par chèque
imetnik čeka porteur moški spol d'un chèque
vnovčiti ček toucher (ali encaisser) un chèque

čék cheque m

ček brez kritja checo no cubierto (ali sin provisión)
imenski ček cheque nominativo
odprt (blokiran, zastarel) ček cheque abierto (bloqueado, caducado)
turistični ček cheque turístico (ali de viaje)
plačilo s čekom pago m con cheque
imetnik čeka tenedor m (ali portador m) de un cheque
izstaviti ček extender (ali librar) un cheque
plačati s čekom pagar con cheque
vnovčiti ček cobrar un cheque

čekóvni

čekovna knjižica carnet moški spol de chèque(s), chéquier moški spol
čekovni račun compte moški spol de chèque(s)

čelad|a ženski spol (-e …) der Helm; zaščitna - gradbinska, gasilska ipd.: der Schutzhelm; motoristična: der Sturzhelm; -helm (gasilska Feuerschutzhelm, integralna Integralhelm, mrežasta Spangenhelm, tropska Tropenhelm)
brez čelade helmlos
s čelado na glavi behelmt
modre čelade Blauhelme množina

čelada samostalnik
(zaščitno pokrivalo) ▸ sisakPovezane iztočnice: kolesarska čelada, vikinška čelada, čelada za motokros

čeljust² ženski spol (-i …) tehnika die Backe; (prijemalo) der Greifer; -backe (drsna Gleitbacke, naletna Auflaufbacke, ploščata Flachbacke, prijemalna Klemmbacke, vpenjalna Klemmbacke/Spannbacke, zavorna Bremsbacke)
lovstvo past s čeljustjo die Bügelfalle

čel|o² [ê] srednji spol (-a …) gradbeništvo, arhitektura die Giebel, -giebel (koničasto Spitzengiebel, segmentno Volutengiebel, strešno Dachgiebel, stopničasto Staffelgiebel)
slemensko čelo die Giebelspitze
s čelom gegiebelt
okrasno čelo das Gesprenge
gotsko okrasno čelo der Wimperg/ die Wimperge; gradbeništvo, arhitektura pri loku: die Stirn, das Haupt
ločno čelo der Bogenlauf

čêlo (-a) n

1. anat. fronte; pren. faccia:
gubati, grbančiti čelo aggrottare, corrugare la fronte
nizko, visoko čelo fronte bassa, alta
voj. s čelom levo! front'a sinist!

2. (sprednji del skupine) testa; testata:
biti na čelu, postaviti, stopiti na čelo essere alla testa di, porsi alla testa di

3. (začetni del predmeta) fronte, prospetto (edificio), capo (tavola)

4. (manjša končna ploskev podolgovatega orodja) testa (martello, cuneo)

5. arhit. fronte (dell'edificio); mont. fronte (miniera)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
um. nadvratno čelo timpano
geogr. čelo ledenika fronte del ghiacciaio

čepic|a [é] ženski spol (-e …) die Mütze, -mütze (s cofom die Zipfelmütze, jakobinska Jakobinermütze, nočna Nachtmütze, službena Dienstmütze, volnena Wollmütze); die Kappe (jahalna Reitkappe, lovska Jagdkappe, norčevska Narrenkappe/Schellenkappe); pri ženski narodni noši večinoma: die Haube
sokolja čepica lovstvo die Falkenhaube
rastlinstvo, botanika koreninska čepica die Wurzelhaube
ščitek na čepici der Mützenschirm

čépnik sacacorcho(s) m

patentni čepnik sacacorcho(s) automático

česálo (za konje) horse comb; currycomb

s česálom čistiti to curry, to currycomb