Franja

dēglūbō -ere -glūpsī -glūptum

1. (o)luščiti, (o)lupiti, stročje (o)ružiti čemu: granum eo folliculo Varr.

2. odreti (odirati), iz kože da(ja)ti (devati): se vel vivum Varr. fr., tondere pecus, non deglubere Tiberius ap. Suet., deglupta maena Pl., mus gliris degluptus Marc.; abs. (v sramotilnem pomenu) sam sebe skruniti, onanirati: Aus. — Soobl. dēglūbō -āre -āvī: deglubasse Tert.

dégommer [-gɔme] verbe transitif odstraniti gumi (une enveloppe z nalepke); familier odpustiti, spoditi iz službe

dégorgeoir [-gɔržwar] masculin odtok; priprava za odstranitev trnka iz grla ribe

dégorgeoir d'un étang odtok ribnika

dehidrácija ž (lat. de, gr. hydor) dehidracija, odvzem, izguba vode iz česa: dehidracija organizma u teškoj bolesti; dehidracija živežnih namirnica

dehypnotize [dí:hípnətaiz] prehodni glagol
zbuditi iz hipnotičnega stanja

dejar pustiti (pri miru); iz-, od-, pre-, za-pustiti; izročiti, odstopiti; priporočiti

dejar airoso a uno komu k uspehu pomagati
dejar aparte ob strani pustiti, preiti
dejar atrás pustiti za seboj (zadaj), prekositi
dejar beneficio prinesti dobiček; donosen biti
dejar caer spustiti na tla
¡déjelo correr! ne brigajte se za to!
dejar feo a alg. koga (o)sramotiti
dejar fresco a alg. koga na cedilu pustiti, zapustiti
dejar el pellejo umreti
dejar pobre osiromašiti
dejarlo todo come está vse pri starem pustiti
no dejar roso ni velloso vse poskusiti
no dejar verde ni seco popolnoma iztrebiti
¡deja! proč!
¡deja, deja! čakaj, čakaj! (grožnja)
dejar a un lado ob strani pustiti
dejar con vida pri življenju pustiti
dejar a alg. con un palmo de narices pustiti koga oditi z dolgim nosom
dejar de escribir nehati pisati
dejar de hacer a. opustiti kaj; zamuditi kaj
no deja de ser interesante vsekakor je zanimivo
dejar de cuenta de alg. a/c komu kaj zaupati
dejar en cueros a alg. obrati, oskubsti koga
dejar para otro día odložiti na naslednji dan
dejar que pensar dati misliti
dejar mucho que desear biti zelo pomanjkljiv
dejarse popustiti; zanemariti se; pogum izgubiti; pozabiti
dejarse caer pasti, zrušiti se
dejarse rogar dati se prositi
dejarse ver dati se videti, pokazati se
dejarse a los vicios vdati se pregreham
dejarse de a/c odreči se čemu
se dejó decir que... rekel je celó, da ...
¡déjese de bromas! pustite šale ob strani!
dejar de cuenta na voljo dati

dekapsulácija ž (lat. de, capsula) dekapsulacija, izluščenje organa iz njegove ovojnice: dekapsulacija bubrega

dēlābor -lābī -lāpsus sum

1. z višine (z)drčati (zleteti, šiniti, švigniti, [švigati]), spustiti (spuščati) se, pasti (padati), zdrkniti iz (s) česa: superas delapsa per auras Pallas adest O., fixam refert delapsa (columba) sagittam V., aquilla leniter delapsa Suet. Izhodišče v abl.: d. caelo V., L. ali Olympo O., curru V., gradibus nitidis O., vitta fronte delapsa Sil., d. equo T., Iust.; s praep.: d. de caelo L., O., signum de caelo delapsum V., O., de manibus delapsa arma Ci., aetheriis delapsus Somnus ab astris V., d. ab aethere O., ab excelsā praeceps delapsa fenestrā Tib., d. ex equo L., e caelo Lact.; z dat.: serta capiti delapsa V., delapsa corona capiti Sil.; z adv.: saxa fortuito superne delapsa sunt Suet. Smer: d. Lemnon Val. Fl., in flumen Ci., in terram Lucr., O., in alam (v pazduho) Cels., stercus eo delapsum Cels.; occ. (o rekah) dol, iz (s) česa teči, steči: flumen … delabens Etruscum in mare H., Nilus lato delapsus in alveo O., Garumna ex Pyrenaeo monte delapsus, flumina ab Alpibus delapsa, duo flumina diversis fontibus et aliunde delapsa Mel.

2. pren.
a) iziti (nastati) iz česa: illa sunt ab his delapsa plura genera (vocum) Ci.
b) zaiti (zahajati) v kaj, zabresti v kaj, zabloditi v kaj: in hoc scurrile vitium, in turpitudinem, in eas difficultates, ut … Ci., cum id assequi non potuissent, istuc potissimum sunt delapsi Ci., in idem genus morbi d. Ci. ep. za isto boleznijo zboleti, d. ad aequitatem Ci. ep. nagibati se k … , eo magis delabor ad Clodiam Ci. ep. se nagibljem h Klodiji (= k nakupu njenega vrta), in syllogismum d. Q., specie religionis in ambitionem d. T. pod pretvezo bogočastja v častihlepne naklepe zabloditi, ad inopiam, ad impatientiam d. T.; poseb. v govoru ali pismu zaiti, zastraniti: a sapientium familiaritatibus ad vulgares amicitias oratio nostra delabitur Ci., ad praecipiendi rationem delapsa est oratio mea Ci., in istum sermonem d. Ci., scribere saepe aliud cupiens delabor eodem O.; pesn.: medios delapsus in (med) hostes V.

déloger [delɔže] verbe intransitif izseliti se (iz stanovanja), figuré umreti; oditi; verbe transitif deložirati, prisilno izseliti, vreči iz stanovanja, postaviti na cesto; militaire pregnati, prepoditi

déloger l'ennemi de sa position pregnati sovražnika z njegovega položaja
déloger sans tambour ni trompette (familier) tiho, nehrupno, neslavno oditi
déloger un locataire prisilno izselitinajemnika
délogez de là! poberite se od tod!

deložírati -am (fr. déloger) deložirati, iseliti iz stambenih ili poslovnih prostorija

démaillotter [demajɔte] verbe transitif vzeti iz plenic, iz povoja (un enfant otroka)

l'enfant se démaillotte à force de gigoter otrok se izbrca iz plenic

dēmātricō -āre (—) -ātus (dē in mātrīx) kaki živali kri iz maternične odvodnice spustiti (spuščati): P. Veg.

dēmentiō -īre (dēmēns) ne biti pri pameti, iz uma biti, brezumen biti, blazneti, besneti: Ap., Lact., M., errat saepe animus: dementit enim deliraque fatur Lucr.

dēmentō -āre -āvī -ātum (dēmēns)

1. trans. koga iz uma spraviti (spravljati), obnoriti, omamiti (omamljati): aliquem Vulg.

2. intr. iz uma biti, omamljen biti, blazneti: Lact.

démerder, se [demɛrde] vulgairement znajti se, znati si pomagati iz stiske, prebiti se

il se démerde, il est démerdeur, il est démerdard on si zna pomagati

dēmō -ere dēmpsī dēmptum (dē in emō)

1. sne(ma)ti, odvze(ma)ti, vzeti (jemati) iz (s) česa: barbam Ci., Suet., caput Q., Ci. ali caput gladio Cu. ali caput statuae Suet. sneti, odsekati, odbiti, tragula dempta C., iuga d. bobus H., vincula L., armamenta L. (navt.) sneti (naspr. tollere), demptis armis Cu. Od kod? s samim abl.: popum, fetus arbore, cacumine nidum O.; s praep.: secures de fascibus Ci., id (vinum) de viti Varr., clipea de columnis L., fetus ab arbore, sucum a vellere O., pomum ex arbore Ca., e suis humeris amictus O., unionem ex aure altera Val. Max.; pren.: deme supercilio nubem H., d. alicui molestiam Ter., sollicitudinem Ci., alicui servitutem S. fr., necessitudinem S. vzeti, odstraniti, maerorem Lucr., curas V., metum Ter., O., metum fratris (pred bratom) L., et praetori et consilio haud mediocre onus demptum erat de Scipione cognoscendi L., dempto auctore L. ne glede na … , dempto fine O. brez konca, furto silentia d. O. = tatvino razkriti; z ACI = ne prizna(va)ti, ne privoliti v kaj: si demas velle iuvare deos O.

2. occ. od celote del odvze(ma)ti, odtegniti (odtegovati): Pl., Lucr., unde unā unciā demptā deunx Varr., d. de capite (od vsote) medimna DC Ci., cum aliquid … additur aut demitur Ci., partem solido d. de die H., illi quos tibi dempserit adponet annos H., d. de stipendio equitum aera N., exiguum pleno de mare demat aquae O., d. aliquid ex cibo, minimum ex osse Cels.; pren.: curasti, ut plus additum ad memoriam nominis nostri, quam demptum de fortuna videretur Ci., plus enim dignitatis … detractum est … quam virium … demptum patribus L., si quid ad eas (leges) addi, demi, mutari vellent L., si quid eā (morte meā) vobis incommodi demitur S. fr., suae demptum gloriae existimans, quidquid cessisset (je pripadlo) alienae Cu.; subst. pt. pf.: ut demptum de vi magistratus populi libertati adiceret L.

demobilization [di:moubilaizéišən] samostalnik
demobilizacija, odpust vojakov iz aktivne službe

demobilize [di:móubilaiz] prehodni glagol
demobilizirati, odpustiti (vojake) iz aktivne službe

démodé, e [demɔde] adjectif nemoden, staromoden, iz mode

vêtement masculin démodé staromodna obleka

démodé tujka franc. agg. invar. iz mode, zastarel