Franja

škoda² [ó] schade
škoda je/bi bilo es ist schade/es wäre schade …
tega ni škoda um das ist es nicht schade
za to mi je škoda časa dafür ist mir meine Zeit zu schade

škóditi to damage, to injure, to harm, arhaično to scathe; to be noxious; to prejudice; to hurt, to be harmful (ali injurious, detrimental)

škóditi samemu sebi to discredit oneself, (figurativno) to stand in one's own light, to cut one's own throat; to cut off one's nose to spite one's face
to vam ne more škóditi that cannot hurt you, that cannot do you any harm
škóditi svojemu dobremu slovesu to compromise one's reputation
ne bi škodilo, če bi (šli...) it wouldn't be a bad idea to (go...), there would be no harm in (going...)
ne bi ti škodovalo it wouldn't do you any harm
nič ne bi škodilo, če bi to poskusil there would be no harm in trying it

škóditi (-im) imperf.

1. nuocere, danneggiare, recar danno:
škoditi zdravju nuocere alla salute
škoditi slovesu, ugledu recar danno alla reputazione, al prestigio

2. impers. pren. far male, guastare:
ne bi ti škodilo, če bi se malo učil non ti farebbe male se studiassi un po'

škóditi, škodováti dañar; perjudicar

škoditi komu, čemu causar (ali ocasionar) daño a alg, a a/c
to ne bi škodilo no estaría mal
to mu prav nič ne škodi le está bien empleado

šokírati to shock

bil sem šokiran, ko sem to slišal I was shocked to hear it
prizor, ki bi vas šokiral a sight that would shock you
bila je šokirana, ko ga je videla tako bledega in shujšanega she was shocked to find him so pale and thin

štéti compter ; (prebivalstvo) dénombrer, recenser ; (volilne glasove) dénombrer les voix, compter les votes, dépouiller le scrutin

šteti 20 let avoir vingt ans, compter vingt printemps
to ne šteje cela ne compte pas, cela n'a pas d'importance (ali de poids)
šteti med compter (ali ranger, mettre) parmi (ali au nombre de), appartenir à
njegovi dnevi so šteti ses jours sont comptés
šteti si v čast tenir à honneur, se faire un honneur, être très honoré de
za srečnega šteti estimer quelqu'un heureux
videti je, kakor da ne bi znal do pet šteti on lui donnerait le bon Dieu sans confession

štéti (štéjem)

A) imperf.

1. contare; calcolare:
šteti do deset contare fino a dieci
šteti na prste contare sulle dita
šteti denar contare i soldi

2. essere di, fare, avere:
njegova knjižnica je štela več tisoč knjig aveva una biblioteca di varie migliaia di libri
mesto šteje dvestotisoč prebivalcev la città conta duecentomila abitanti

3. calcolare, includere, prendere in considerazione:
pri ceni šteti zraven tudi delo in prevoz calcolare nel prezzo anche il lavoro e il trasporto

4. annoverare, mettere; appartenere, rientrare:
kite štejemo k sesalcem le balene appartengono alla classe dei mammiferi
k domačiji šteje tudi hlev anche la stalla appartiene alla fattoria
šteti za considerare, ritenere
tako ravnanje štejem za žaljivo un comportamento così lo ritengo offensivo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. šteje samo dokaz, drugo ne contano soltanto le prove
abs. njegova dela štejejo le sue opere somo importanti, eccellenti
predpis več ne šteje la norma non è più valida
šteti dneve do počitnic contare i giorni che mancano alle vacanze
pren. šteti grižljaje contare i bocconi (che si mangiano)
šteti komu kosti bastonare qcn. di santa ragione
šteti dvajset let avere vent'anni
šteti komu kaj v dobro, v slabo accreditare qcs. a qcn., addebitare qcs. a qcn.
šteti, da smo si v sorodu considerarsi parenti
drži se, kot da ne zna šteti do pet fa il finto tonto
pren. tako je suh, da bi mu lahko rebra štel è tutto pelle e ossa, é magro come la quaresima, come un chiodo

B) štéti se (štéjem se) imperf. refl. essere presuntuoso, vanesio

C) štéti si (štéjem si) imperf. refl.
šteti si v čast essere un onore per, sentirsi onorati
šteti si v prijetno dolžnost essere caro, gradito a
v prijetno dolžnost si štejem, da vas lahko pozdravim med nami mi è particolarmente gradito poterla salutare tra noi
šteti si v srečo essere, ritenersi fortunati

štórija (-e) f

1. storia, racconto:
detektivska, pustolovska štorija racconto poliziesco, di avventure

2. (izmišljotina) frottola, fandonia; (časnikarska) bufala

3. (afera) affaire

4. fatto, avvenimento
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. to je pa dolga štorija questa è una lunga storia
kaj bi govoril, to je že stara štorija lasciamo perdere, è acqua passata

štrìk (štríka) m pog. (vrv) fune, corda:
obesiti perilo na štrik appendere la biancheria
pren. najraje bi si dal štrik za vrat mi viene d'impiccarmi
PREGOVORI:
kamor je šel bik, naj gre še štrik crepi l'avarizia!

študija samostalnik
1. (preučevanje) ▸ tanulmányV Ameriki so izvedli primerjalno študijo med starostniki. ▸ Amerikában összehasonlító tanulmányt végeztek az idősek körében. Študija ni prinesla dovolj oprijemljivih rezultatov, da bi bila mogoča končna odločitev. ▸ A tanulmány nem hozott elég kézzelfogható eredményt ahhoz, hogy végső döntés születhessen.
Povezane iztočnice: študija primera, študija izvedljivosti, klinična študija

2. (publikacija) ▸ tanulmányK svojim prevodom je napisal izčrpne spremne študije. ▸ Fordításaihoz átfogó kísérőtanulmányokat írt.Delo vključuje tudi obsežno študijo, ki opozarja na kontekst nastanka besedil. ▸ A munka egy terjedelmes tanulmányt is tartalmaz, amely a szövegek létrejöttének a kontextusára hívja fel a figyelmet.
3. v množini (raziskovalno področje) ▸ tanulmányPovezane iztočnice: študije spola, ženske študije

4. (risba) ▸ tanulmány, grafikai tanulmányV zadnjih letih življenja je ustvarjal abstraktne pastele in risbe s svinčnikom kot študije za slike lokvanjev. ▸ Élete utolsó éveiben absztrakt pasztell- és ceruzarajzokat készített, amelyek a tavirózsát ábrázoló festmények tanulmányai voltak.
Njegove risbe in skice so prave arhitekturne študije. ▸ A rajzai és a vázlatai igazi építészeti tanulmányok.
Med razstavljenimi risbami kustosi pozornost usmerjajo predvsem k študijam glav in rok dveh apostolov. ▸ A kiállított rajzok közül a kurátorok elsősorban a két apostol fejét és kezét ábrázoló tanulmányokra hívják fel a figyelmet.

5. (umetniški prikaz) ▸ tanulmány
Romana si nisem zamislil kot študije prostitucije. ▸ A regényt nem a prostitúció tanulmányaként képzeltem el.
Plesna predstava je tudi intimna študija potlačenih čustev, kar sporoča tudi naslov. ▸ A táncelőadás – ahogy azt a címe is sugallja – az elfojtott érzelmek intim tanulmánya is.
Poleg posebnih učinkov bo film občinstvu ponudil psihološko študijo zveri. ▸ A különleges effektek mellett a film a nézők számára pszichológiai tanulmányt is kínál a fenevadról.

študirati glagol
1. (šolati se) ▸ tanulmányokat folytat, tanul, hallgatKoliko časa lahko študent študira v tujini? ▸ Mennyi ideig folytathat tanulmányokat külföldön a diák?Letos jih je vpisanih in tudi redno študira nekaj čez 200 študentov. ▸ Idén valamivel több mint 200 hallgató iratkozott be és tanul nappali tagozaton.
2. (učiti se) ▸ tanulSprašujte, študirajte literaturo, bodite zahtevni. ▸ Kérdezzen, tanulja a szakirodalmat, legyen igényes.Po večerji se okopa in nekaj časa študira za izpit. ▸ Vacsora után megfürdik, és kicsit tanul a vizsgára.Ob dopoldnevih, ko ni izpitov, pridno študira. ▸ Délelőttönként, amikor nincs vizsga, szorgalmasan tanul.
3. (proučevati; raziskovati) ▸ tanulmányoz, tanulmányt folytatZa film smo intenzivno študirali šest mesecev. ▸ Hat hónapon át intenzív tanulmányokat folytattunk a filmhez.V prostem času je pričela zavzeto študirati psihologijo verskih kultov in metode indoktrinacije. ▸ Szabadidejében lelkesen tanulmányozni kezdte a vallási szekták pszichológiáját és az indoktrináció módszereit.
Študiral je njihove zavoje in ugotovil, da jih lahko prehiti s krajšo linijo zavoja. ▸ Tanulmányozta, hogyan veszik be a kanyart, és rájött, hogy rövidebb kanyarívvel meg tudja előzni őket.

4. neformalno (razmišljati) ▸ tanakodik
Sem že študiral, da bi ponaredil podpis. ▸ Már azon tanakodtam, hogy meghamisítom az aláírást.
Po ves dan sta študirala, kako bi prišla do šilca žganja in čika. ▸ Egész nap azon tanakodtam, hogyan tudnék egy stampedli pálinkához és cigihez jutni.
Oni so študirali, kako bi prišli do denarja, jaz pa, kako jim ga ne bi dal. ▸ Ők azon tanakodtak, hogyan szerezhetnék meg a pénzemet, én meg azon, hogyan nem adnám oda nekik.

5. (financirati) ▸ kitaníttat
Že zdaj vem, da sina ne bom mogel študirati, čeprav si to silno želi. ▸ Már most tudom, hogy nem fogom tudni kitaníttatni a fiamat, pedig ő nagyon szeretné.

tá (tá tó) pron.

I. (v pridevniški rabi)

1. (kaže na osebo, stvar v bližini govorečega) questo, questa; codesto, codesta:
čigav je ta nož? di chi è questo coltello?
kam naj dam to torbo? dove metto questa borsa?

2. (za izražanje, da kaj poteka v času govorjenja, da je kaj časovno najbližje) questo:
v tej vojni je bilo dosti žrtev questa guerra ha fatto molte vittime

3. (za izražanje, da se o osebi ali stvari pravkar pripoveduje) questo:
ob tej uri so otroci navadno že spali a quest'ora i bambini già dormivano

4. (za izražanje, da je kaj določeno z navajanjem) questo, seguente:
ob slovesu je rekel te besede: želimo, da delate složno si accomiatò con queste (le seguenti) parole: desideriamo che operiate di comune accordo

5. pren. (za izražanje, da oseba ali stvar zbuja nevoljo, občudovanje, ali za poudarjanje pomena besede) questo, che:
le kod hodi ta natakar dove mai è finito questo benedetto cameriere
ta otrok, koliko že zna! che bambino! Quante cose sa già
to knjižico boš že prebral questo libriccino non ci metterai nulla a leggerlo

6. ta in ta, ta pa ta (za osebo, stvar, ki je znana, a se noče ali ne more imenovati) il tale, la tale:
vrnili se bomo ta in ta dan faremo ritorno il giorno tale

7. ta ali oni, ta in oni (za izražanje poljubnosti) questo o quello, questo e quello:
pojavljati se v tej ali oni obliki manifestarsi in questa o quella forma
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. iti s tega sveta andarsene da questo mondo, morire
pren. on ni za ta svet lui non è fatto per questo mondo, è un fantasticone
pri tej priči moraš iti! vattene subito!
ta falot Lojzek! quel furfante di Gigi!

II. (v samostalniški rabi)

1. (za izražanje osebe ali stvari, na katero se usmerja pozornost) questo (-a), questi (-a) (qui):
kakšna lepa srajca, to bom kupil che bella camicia! Compro questa (qui)

2. (za izražanje tega, kar poteka, obstaja v času govorjenja) questo (-a):
prejšnji teden sem bil bolan, ta pa že lahko delam la settimana scorsa sono stato male, questa posso già lavorare

3. (za izražanje osebe ali stvari, o kateri se pravkar pripoveduje) questi (-a); costui, costei:
zdravnik je tako naročil in ta že ve, kaj je prav è il medico che ha ordinato così e questi sa il fatto suo

4. (za izražanje osebe ali stvari, kot jo določa odvisni stavek) costui, costei;○:
kdor ne dela, ta ne zasluži plačila chi non lavora, non va pagato

5. pren. (za nadomeščanje izpostavljenega stavčnega člena) questo (-a) (sì):
sin, ta je šele prebrisan il figlio, questo sì che è un furbacchione

6. ta in ta, ta pa ta il tale, la tale; il tal altro la tal altra; questo e questo:
jaz sem ta in ta in hočem to in to io sono questo e questo e voglio questo e questo

7. ta ali oni, ona; ta in oni, ona questo (-a) o quello (-a); questo (-a) e quello (-a):
govorili so o tem in onem parlarono di questo e quello, del più e del meno

8. (za izražanje neprepoznane stvari v bližini govorečega) questo (-a), ○:
kaj to ropota? Toča pada cos'è questo rumore? Grandina

9. (za izražanje pojava, določenega z odvisnim stavkom) ciò (quello) che; ciò (che), quello (che):
to, kar se nabira na šipi, so vodni hlapi ciò che si accumula sul vetro è vapore acqueo
za to, kar se je zgodilo, še niso našli razlage di quello che è successo non si è trovata ancora una spiegazione
želimo si samo to, da bi bili zdravi ci auguriamo soltanto di essere sani

10. (za poudarjanje trditve) ○:
lepo je to, da nam pomagaš è bello che tu ci aiuti

11. (za izražanje pravkar povedanega) questo, ciò, lo (ne):
otroci kričijo, to ga zelo moti i bambini fanno baccano e questo lo disturba
ustanoviti je hotel podjetje, vendar iz tega ni bilo nič avrebbe voluto costituire un'impresa ma non se ne fece niente

12. to je, to se pravi cioè:
prišel je sam, to je brez družine è venuto solo, cioè senza la famiglia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
mož, ta ti je šele ta pravi, ta questo sì che è furbo
ta je (pa) bosa questa (sì che) è inventata di sana pianta
ta je pa res debela, prazna questa è proprio grossa
ta je dobra! quest'è bella!
soseda je dobra gospodinja. Ta pa ta! la vicina è una buona massaia. Certo! Eccome!
veseljak je. To pa to è un tipo allegro. Come no! Certo!
fant ni izdelal razreda. Samo tega se je še manjkalo il ragazzo è stato bocciato. Ci voleva proprio questo!
nedolgo tega non molto tempo fa
ni znano, kaj je na tem non si sa, se questo è vero
pog. otroci so premalo na zraku, v tem je stvar i bambini stanno troppo poco all'aperto. Questo è il problema
PREGOVORI:
kdor laže, ta krade chi mente, ruba e chi ruba, mente

III. (v vezniški rabi)

1. (v dopustnih odvisnih stavkih) kljub temu da (čeprav) benché, quantunque, sebbene:
kljub temu da je star, še dela benché sia vecchio, continua a lavorare

2. poleg tega, zraven tega e (inoltre), e in più:
dela, polega tega pa študira lavora e in più studia

3. zaradi tega (zato) perciò, per cui:
vzdržljiv je, zaradi tega so ga sprejeli è costante, perciò è stato assunto

4. in to e precisamente, e cioè:
prišlo je dosti ljudi in to starih in mladih venne molta gente, (e precisamente) vecchi e giovani

5. v tem ko (za izražanje istočasnosti) nel mentre:
v tem ko se je posvetilo, je počilo nel mentre appariva un lampo si sentì uno scoppio

6. (v protivnem priredju) s tem da (vendar) ma, pure:
prišel bo, s tem da bo malo zamudil verrà, ma con un piccolo ritardo

7. (v protivnem priredju) kljub temu eppure, tuttavia:
bila je bogata, kljub temu ni dobila ženina era ricca, eppure non riuscì a trovare marito

ták tákšen such (a); of such kind (ali sort, shape, manner, size, habits, characteritd.); suchlike; such as this; that sort of

ták, tákšen, kakršen such as
ták, tákšen in ták, tákšen such and such
v ták, tákšenih primerih in such cases, in cases like these
kot ták, tákšen as such
nekaj ták, tákšenega something like this
nič ták, tákšenega nothing of the sort, no such thing, nothing like it
na ták, tákšen način in such a way
kaj ták, tákšenega še nisem videl I have not seen the like before
nimam časa za ták, tákšene, kot si ti I have no time for the likes of you
ták, tákšene stvari se dogajajo such things do happen
rekel je, da se je bil izgubil ali nekaj ták, tákšenega he said he had lost his way, or some such thing
dejstva je treba videti taka, kot so one must (be prepared to) face the facts
povej to le ták, tákšenim ljudem, ki jim lahko zaupaš tell it only to such people as you can trust
prizor je bil ták, tákšen, da bi kogarkoli prestrašil the sight was such as to frighten any one
kakršen oče, takšen sin like father, like son
kakršen gospodar, takšen sluga like master, like man

takó

A) adv.

1. così; tanto:
poglej, tako se obrni guarda, voltati così
delal je dosti, počival malo, tako je dolgo živel ha lavorato molto, riposato poco e così è vissuto a lungo
bolezen se pojavi nenadoma, tako tudi izgine la malattia si manifesta improvvisamente e così scompare
ni tako neumen, kot se dela non è così stupido come vorrebbe apparire
tako mlada je in lepa è così giovane e bella

2. (izraža nedoločen način) così; (razmeroma slabo) così così:
našel ga je tako, po naključju lo trovò così, per caso
kakšna je bila letina? Taka, ne najboljša com'è stato il raccolto? Così così

3. tako ..., tako ali tako (poudarja dejstvo, ki utemeljuje sklep) tanto:
ne potrebuješ dežnika, ker dež tako ponehuje non hai bisogno dell'ombrello, tanto sta smettendo di piovere
ne bom ti razlagal, saj tako in tako sam veš non ti spiegherò, tanto lo sai da solo; tanto lo sanno tutti che...

4. že tako (poudarja znano dejstvo) altrimenti, peraltro; già:
že tako majhno plačo so mu še zmanjšali la paga, già bassa, gliela ridussero ancora di più

5. (poudarja približnost) così, verso, su, circa:
bilo je tako okoli polnoči sarà stato verso la mezzanotte
tako okrog šestdeset let ima sarà sulla sessantina

6. tako in tako, tako pa tako (za izražanje načina, ki se noče ali ne more imenovati) così e così; questo e quello:
ljudje govorijo tako pa tako, ne vemo pa, kaj je res la gente dice questo e quello, ma non si sa cosa sia vero

7. tako imenovan cosiddetto:
ravnati se po tako imenovanih pravilih igre comportarsi secondo le cosiddette regole del gioco

8. in tako dalje, in tako naprej eccetera, e così via, e via dicendo;
prodaja grozdje, breskve, zelenjavo in tako dalje vende uva, pesche, verdura eccetera

9. tako tudi, prav tako e così pure, come pure:
porcelan je kitajska iznajdba, prav tako smodnik la porcellana è un'invenzione cinese e così pure la polvere da sparo

10. (v povedni rabi izraža stanje znano iz sobesedila) questo, ○, così:
to je tako: če hočeš jesti, moraš plačati le cose stanno così: se vuoi mangiare, devi pagare
kako je z očetom? Tako come sta papà? Così (così)

11. (izraža ustreznost povedanega) così:
pravi, da jo obožuje, a ni tako dice di adorarla ma non è così
če je tako, kot pravite, vas bomo podprli se le cose stanno (così) come dite, avrete il nostro appoggio
(za podkrepitev trditve) tako bo, pa amen sarà così, punto e basta

12. kar tako (za izražanje, da se dejanje zgodi brez določenega vzroka) così:
jokala je kar tako piangeva così
knjigo mi je dal kar tako mi ha dato il libro così, gratis

13. pog. (za izražanje nespremenjenega stanja) così

14. (brez ustreznih pozitivnih lastnosti) così, ○:
te stvari niso kar tako queste non sono cose così (semplici)
njegov nasvet ni kar tako il suo consiglio non è da ignorare, è buono
mož ni kar tako non è uno qualsiasi, è una persona importante
srednja šola ni kar tako la scuola media non è una bagatella, è un osso duro

15. (v medmetni rabi izraža opozorilo, podkrepitev odločitve, trditve) be', allora, dunque, ecco:
Tako. Pred nami je rojstna hiša našega največjega pesnika Ecco. La casa che abbiamo davanti è la casa natale del nostro massimo poeta

16. (v medmetni rabi za izražanje začudenja, nejevolje, zadovoljstva) ah sì, dunque, ecco:
torej tako, vi posedate, mi pa delamo ah sì! Voi ve ne state con le mani in panciolle, mentre noi dobbiamo sfacchinare
tako, pa smo prišli ecco, siamo arrivati!

B) takó konj.

1. tako ... kot, tako ... kakor sia... che, tanto... che, così... come, come... così:
s filmom so bili zadovoljni tako gledalci kot kritiki il film ha avuto successo sia di pubblico che di critica
tako kot živali tudi nekateri ljudje slutijo nevarnost come gli animali, così anche certe persone avvertono il pericolo

2. tako kot, tako kakor (così) come:
držal se je ravno, tako kot drugi se ne stava diritto,(così) come gli altri
jedla je malo, tako kot je bila navajena mangiava poco, come era sua abitudine

3. tako da (za uvajanje načinovnega stavka) così che, per cui, sicché, dimodoché:
delež izvoza raste, tako da znaša že deset odstotkov l'incidenza dell'export è in aumento per cui ammonta già al 10%

4. (v priredju za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) (e) così, (e) perciò:
ni pazil na ulice, tako se je zgubil non fece attenzione alle vie e così si perse

5. tako pa (za izražanje nasprotja s povedanim) (così) invece, così, tanto... che; ○:
če bi bil zdrav, bi lahko delal, tako pa ne more se fosse sano, potrebbe lavorare, così invece non può
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ukvarjal se je z vprašanji mikrobiologije na raznih področjih, tako v medicini, industriji in poljedelstvu si diede a studiare i problemi di come applicare la microbiologia nei vari settori: medicina, industria, agricoltura
iron. tako ne bo šlo così non va
ne morem ga pustiti tako non posso lasciarlo così
tako mi je prišlo, pa sem ga udaril non so cosa m'abbia preso e gli ho menato un pugno
to se samo tako reče è soltanto un modo di dire
ti so, da tako rečem, prišli kot naročeni sono venuti, per così dire, proprio a proposito
če se tako vzame, mu ni nič hudega tutto sommato, non se la cava poi tanto male
denarja tako rekoč ni več i soldi sono, per così dire, spariti
to boš plačal tako ali drugače la pagherai in un modo o nell'altro
pridem tako gotovo, kot tu stojim vengo di sicuro
zgodilo se je, kot sem povedal, tako mi vere (tako mi Bog pomagaj) è successo come ho detto, lo giuro! (vivaddio!)
pog. plača je bolj tako la paga è piuttosto bassa
pog. hiša je bolj tako la casa è piuttosto malandata
pog. videti je malo tako è un po', è piuttosto strambo
PREGOVORI:
kakor si si postlal, tako boš ležal come uno si fa il letto, così dorme
kakor dobljeno, tako zgubljeno il denaro guadagnato facilmente, facilmente si spende
kakor ti meni, tako jaz tebi quel ch'è fatto è reso

takó así; de este modo, de esta manera; de tal suerte

in tako dalje y así sucesivamente; etcétera (krajšava: etc.)
kakor ti meni, tako jaz tebi si haces mal, espera otro tal
tako je v življenju así es la vida
gre mi tako tako así así, fam vamos tirando
tako ne gre así no puede ser
tako je, če ... así sucede cuando...
tako je na svetu así es el mundo
tako daleč še nismo todavía no hemos llegado ahí
če je tako en eso caso, siendo así
je tako lepó! ¡es tan hermoso!
nisem tako neumen, da bi to verjel no soy tan tonto que me crea eso
bodite tako dobri (in odprite ...) tenga la bondad (de abrir...)

takó, takóle prisl., так присл.

• takó da так, тому́
• takó imenován так зва́ний
• takó rekóč так би мо́вити

tank¹ moški spol (-a …) vojska der Panzer (lahki leichter, srednji mittlerer, težki schwerer Panzer, amfibijski Schwimmpanzer, Amphibienpanzer, bojni Kampfpanzer, desantni Luftlandepanzer, izvidniški Aufklärungspanzer, Spähpanzer, protiletalski Flakpanzer, specialni Sonderpanzer)
tank mostonosilec Brückenlegepanzer
tank minočistilec der Minenräumpanzer
lovec na tanke Jagdpanzer, der Panzerjäger
posadka tanka die Panzerbesatzung
varen pred tanki panzersicher
figurativno kot bi me/ga/jo povozil tank wie gerädert

tè inter.

1. (izraža omalovaževanje) bah:
te, nič ne bo s tem bah, non se ne farà niente

2. (izraža pomislek) bah, boh:
te, če bi mati izvedela bah, se venisse a saperlo la mamma

têči to run; to flow, to stream; (čas) to go by (ali on), to pass by, to roll by; (stroj) to go, to work, to play; (promet) to circulate; (posoda) to leak, to run out

beseda mu teče gladko he speaks fluently (ali volubly, glibly)
stvar teče gladko things are running smoothly (ali like clockwork), things are going swimmingly (ali without a hitch), it's all plain sailing, VB žargon it's a doddle
kri teče blood is (being) shed (ali spilt)
kri je tekla there has been bloodshed
kri mu teče iz nosa he has a nose bleed, his nose is bleeding
têči v prazno (motor) to idle
zadeva še teče the affair is still continuing (ali is not over yet)
pusti stvari, da tečejo, kot hočejo! let things take their course!
voda teče iz pipe the tap is running
kri, ki mi teče po žilah the blood coursing through my veins
obresti tečejo od 1. maja the interest runs (ali accrues) from May 1st
teči, kot da bi šlo za življenje to run for dear life

teči kot švicarska ura stalna zveza
(odlično delovati ali potekati) ▸ úgy jár, mint egy svájci óra, úgy működik, mint egy svájci óra
Na splošno bi lahko zagotovili, da bo motor še dolgo tekel kot švicarska ura. ▸ Általánosságban kijelenthetjük, hogy a motor még hosszú ideig úgy működik, mint egy svájci óra.
Ko postaviš tako velik ansambel na oder, morajo stvari teči kot švicarska ura. ▸ Amikor egy ekkora zenekart a színpadra állítasz, a dolgoknak úgy kell működniük, mint egy svájci óra.
Sopomenke: delovati kot švicarska ura