Franja

lavō -āre, klas. lāvī, lavātum, pt. fut. lavātūrus (vulg. lōtūrus), pt. pf. lautus (vulg. lavātus, lōtus), predklas. in pesn. lavo -ere (—) (—); sestavljenke se spregajo po 3. konjugaciji: ab-luō, di-luō, e-luō (lavō -āre iz *lovō -āre, prim. gr. λούω = λοέω [iz λοƑέω] Hom. in λόω [iz λόƑω] Hom. umivam, kopam, λουτρόν kopel, lat. lūstrum, lūtor, adluviēs, dīluviēs, dīluvium, delūbrum, pollūbrum idr., stvnem. louga, nem. Lauge = sl. lug)

1. umi(va)ti, (o)kopati, (o)prati: manūs lavare Ci., manus manum lavat (preg.) Sen. ph. (Apocol.), Phoebe, qui Xantho lavis amne crines H., quo vafer ille pedes lavisset Sisyphus aere (v medenici) H., pure loti pedes Plin., lavare dentes Plin. iun. ali puriter dentes Cat., cutem Lact., Venus lavans sese Plin., l. vellus, lanam, lanas Plin., vestimenta Tit. fr., Fr., vestimenta iam semel lota Petr., sacra lavaturas mane petebat aquas O.; intr. lavare umi(va)ti se, (o)kopati se: lavare frigida (sc. aquā) Pl., vos lavate interibi Pl., pisces usque dum vivunt lavant Pl., illa si iam laverit mihi nuntia Ter., rex lavans L. v kopeli, lavatum ire Ter., H. iti se kopat, kopati se, lavare ex lacu Vitr., lavare saepius in die Suet.; med. lavari umi(va)ti se, (o)kopati se, (s)kopati se: ornantur lavantur terguntur poliuntur Pl., cum soceris generi non lavantur Ci., quom lauti accubuissent Ci., cur te lautum voluit … occidere Ci., in eam se consuetudinem adduxerunt (sc. Suebi), ut … lavarentur in fluminibus C., lavari postero die Cels., totus lavor Sen. ph. po vsem telesu, lavari calidā Plin. ali frigidā (sc. aquā) Plin. iun. ali aquā calidā Iust., lavari calidis frigidisque unguentis Suet., vino lotus Plin., ad lavandi tempus Gell.

2. metaf.
a) močiti, namočiti (namakati), omočiti (omakati), obli(va)ti, poli(va)ti: lavit ora cruor V., lavit ater corpora sanguis V., reliquias vino et bibulam lāvēre favillam V., quando Padus Matina laverit cacumina H., lacrimis vultum lāvēre profusis O., quas Oceani refluum mare lāvit arenas O., pectora … lavi calido prosecta cerebro Lucan. sem oškropil, suo lăvit arma cruore Sil., lavimus Hennaeas animoso sanguine vallīs Sil., hos (sc. Umbros) Aesis Sapisque lavant Sil. čez njihovo ozemlje tečeta, lacus … lavit … aspergine silvas Sil., his (sc. rivis) … omnia lavantur Plin. iun.
b) sp(i)rati: sudorem Fr.; pren.: venias nunc precibus lautum peccatum tuom? Ter. opravičevat, dulci mala vino lavĕre H. spirati = preganjati. — Od tod adj. pt. pf. lautus 3, adv. -ē umit, opran, od tod

1. čeden, snažen: res Ter., dolia Ca., senex manibus lautis H., pure lautum in sacrarium deducere L.

2. metaf.
a) (o stvareh) ličen, lep, zal, kras(ot)en, sijajen, dostojen, izvrsten, ne neznaten = znaten: multa et lauta supellex Ci., lauta supellex non illa quidem luxuriosi hominis, sed tamen abundantis Ci., nihil apud hunc lautum, nihil elegans, nihil exquisitum Ci., l. patrimonium Ci., l. civitas Ci., lautiora opera Plin., lauta cena Mart., lautior cena Suet., lautius convivium Suet., lautioris mensae epulae Hier., cena lautissima Plin. iun., laute vivere V. dostojno = stanu primerno, parum laute deversari Ci. stanu neprimerno, lautius res domesticas tueri Ci. dostojneje gledati (paziti) na … ; adv. tudi dodobra, pošteno, izvrstno, (pre)krasno: laute aliquem ludificari Pl., facete! lepide! laute! Ter., lautissime aliquem emungere Poeta ap. Ci.
b) (o abstr.) dostojen, spodoben, slovit, velik: negotium Ci. ep., lautior liberalitas Ci., cura lautissima Plin.
c) (o osebah) odličen, imeniten, olikan, uglajen, uglajenega vedenja: lautus eques Romanus H., lauti iuvenes Ci., homines lauti et urbani Ci., lautiores liberti Ci., equites Romani lautissimi Ci., valde iam lautus es Ci. močno se že imenitiš (hvališ, bahaš).

legenda samostalnik
1. (zgodba) ▸ legenda
2. (slaven človek) ▸ legendaSkupina Deep Purple spada med legende rokerske glasbe. ▸ A Deep Purple együttes a rockzene legendái közé tartozik.
Vesel sem, da sem spoznal legendi rocka. ▸ Örülök, hogy megismerhettem a legendás rockzenészeket.
Pošta ZDA že nekaj let izdaja znamke s portreti legend Hollywooda. ▸ Az amerikai posta már évek óta hollywoodi legendákat ábrázoló bélyegeket bocsát ki.

3. (pojasnilo) ▸ jelmagyarázatZemljevidi imajo legendo. ▸ A térképeken jelmagyarázat található.

legua ženski spol španska milja (5,572 km)

legua argentina argentinska milja (5,196 km)
legua marítima, legua marina morska milja
a la legua se le conoce že od daleč se mu vidi
tragar leguas v močnem diru teči (konj)
no hay mefor en diez leguas a la redonda daleč okrog ni boljšega
¡ni con cien leguas! še v sanjah ne!

lepidus 3, adv. -ē (lepōs) beseda predvsem pogovornega jezika =

1. čeden, ličen, brhek, brdek, dičen, lep, zal, (pre)ljubek, mil, všečen: forma, nugator, facinus, cantio, dies, locus Pl., fui ego bellus, lepidus Pl., puella, pater Ter., non invenies alterum lepidiorem ad omnes res Pl., placet, pater lepidissime Ter., o capitulum lepidissimum Ter. o preljubki mož, mihi omnia lepide prospereque eveniunt Pl., ubi lepide voles esse tibi, mihi dicito Pl. če si hočeš privoščiti, nimis lepide fabulare; eo potuerit lepidius pol fieri Pl. tem lepše se da to narediti, quam lepide lexeis (po drugih lexis) compostae! ut tesserulae omnes arte pavimento Luc. ap. Cic.; adv. v odgovorih ali kot vzklik = da, kajpada, dobro, lepo, krasno, izvrstno, rad: lepide: licet Pl., euge, euge, lepide Pl., facete, laute, lepide Ter., lepidissime Pl. prekrasno; lepidus v slabem pomenu = nališpan, oblizan, pomehkužen, mehkopolten: hi pueri tam lepidi ac delicati Ci.

2. metaf. uglajen, pristojen, šegav, dovtipen, duhovit: Pl., Ter., quae lepida ac concinna sunt, cito satietate afficiunt aurium sensum Corn., l. versus Cat., l. dictum H., in quo lepide soceri mei persona lusit is … Lucilius Ci. — Kot nom. propr. Lepidus -ī, m Lépid, priimek veje Emilijevega rodu. Poseb. znani so

1. M. Aemilius Lepidus Mark Emilij Lepid, l. 201 poslanec k egiptovskemu kralju Ptolemaju V. Epifanu in potem k makedonskemu kralju Filipu III.; kot pretor je l. 191 upravljal Sicilijo in se l. 190 odlikoval v vojni zoper sirskega kralja Antioha. Kot konz. se je l. 187 v Liguriji pogumno vojskoval z Liguri, zgradil Emilijsko cesto (via Aemilia) in pripeljal naseljence v Matino in Parmo. L. 175 je bil drugič konz., potem šestkrat princeps senatus. Umrl je l. 152, slavljen kot velik domoljub: L.

2. M. Aemilius Lepidus Mark Emilij Lepid, ošaben in gospodovalen mož, po Pompejevi zaslugi konz. l. 78., hud nasprotnik Sule, čigar odloke je hotel po njegovi smrti ovreči, kar je povzročilo državljanske nemire (tumultūs). Da bi se ga senat znebil, ga je poslal za poveljnika v Transalpinsko Galijo, vendar je ostal v Etruriji in od tod odrinil z vojsko proti Rimu, da bi izsilil konzulat. Toda Pompej, s katerim se je bil že prej sprl, in Kvint Kátul sta ga premagala tik pred mestom. Ko sta se mu ponesrečila še dva poizkusa (v Etruriji in na Sardiniji), je l. 77 na Sardiniji umrl za neko boleznijo: Ci., Val. Max., Fl.

3. M. Aemilus Lepidus Mark Emilij Lepid, sin prejšnjega, Cezarjev privrženec in stanovski kolega ob njegovem tretjem konzulatu, po njegovi smrti triumvir z Oktavijanom in Antonijem, kasneje namestnik v Afriki; umrl l. 13 v Circejih: Ci., Suet., Fl.

4. M. Aemilius Lepidus Porcīna Mark Emilij Lepid Porcina, konz. l. 137, izvrsten govornik, se je uspešno upiral dejanjem tribuna Gaja Kasija, a se je nesrečno bojeval z Vakceji v Hispaniji: Ci., Vell., Val. Max., Fl. — Od tod adj. Lepidānus 3 Lépidov, lépidski (nanašajoč se na Lepida 2.): bellum S. fr. (Histor.); enako tudi Lepidiānus 3: tumultus Macr.

lepo

1. schön; figurativno poudarjalno: schön, fein
lepo po vrsti schön der Reihe nach
vozi(te) lepo počasi! schön langsam fahren!
lepo čisto prepisati: schön/fein säuberlich
lepo priden otrok: schön/fein brav
lepo, da schön/fein, [daß] dass
vse lepo in prav, ampak schön und gut, aber

2. s pridevnikom (dobro) wohl- (rejen wohlgenährt, wohlbeleibt, vzgojen wohlerzogen, oblikovan wohlgeformt, formuliran wohlgesetzt, proporcioniran wohlproportioniert, raščen wohlgestaltet); (fino, lično) fein- (rezan obraz [feingeschnitten] fein geschnitten, izoblikovan feingebildet, ebenmäßig, usločen [feingeschwungen] fein geschwungen)

3. (primerno) gut (lepo se obnašati sich gut aufführen, lepo se vesti sich gut benehmen); (dobro) gut
lepo delovati pred ozadjem ipd.: sich gut ausnehmen
lepo zveneti izjava ipd.: sich gut anhören
lepo se začenjati gut anfangen

4.
prosim lepo! bitte sehr!
lepo prositi inständig bitten
lepo se priporočati sich bestens empfehlen

5.
lepo pristajati kleidsam sein
lepo skrbeti za koga/kaj (jemanden/etwas) umhegen
to je lepo od tebe das ist hübsch von dir
to bo še lepo! das kann ja lustig werden!
že lepo in prav, ampak … alles schön und gut, aber …
| ➞ → imeti se

less³ [les] samostalnik
kar je manjše, manj pomembno; manjši del (število, količina itd.)

in less than no time takoj, v trenutku
to do with less shajati z manj (denarja itd.)
for less ceneje
little less than robbery že skoraj rop
nothing less than najmanj, vsaj

lésti (lézem) imperf.

1. strisciare (rettile, lumaca);
lesti na drevo arrampicarsi sull'albero

2. pren. arrancare, avanzare lentamente, faticosamente:
alpinist leze proti vrhu gore l'alpinista avanza lentamente verso la cima della montagna

3. scorrere, colare (sudore, lacrime)

4. andare:
lesti ko polž andare a passo di lumaca
lesti po vseh štirih andare carponi

5. pren. (prodirati, riniti, prihajati) uscire, spuntare; penetrare, filtrare:
iz razpok je lezla voda l'acqua usciva dalle fessure
prva travica že leze iz zemlje la prima erbetta sta già spuntando dalla terra
jutranja svetloba leze skozi okna la luce mattutina filtra dalle finestre

6. cascare

7. diffondersi, propagarsi:
utrujenost leze po vsem telesu la stanchezza si propaga per tutto il corpo

8. (počasi se bližati) andare; calare; sprofondare:
lesti proti sedemdesetim andare verso la settantina
lesti v dolgove sprofondare nei debiti

9. pren. (počasi minevati) passare, scorrere lento (ore, tempo)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
prišlo je vse, kar leze in gre è venuta tantissima gente
od presenečenja so mu oči lezle iz jamic dallo stupore strabuzzò gli occhi
sonce leze izza hriba, za hrib il sole sorge, tramonta dietro la montagna
hiša leze na kup la casa è fatiscente
lesti na kup (od žalosti, obupa) disperare
lesti vkup (od lakote) crollare (dalla fame)
lesti na oči (spanec) appesantire le palpebre
lesti na prsi (glava) reclinare sul petto
lesti v glavo (vino) dare alla testa
lesti v dve gube incurvarsi, piegarsi (dalla vecchiaia)
lesti v hrib (cesta) arrampicarsi, inerpicarsi sul monte
lesti v kosti (strah) prendere paura, impaurirsi
lesti v leta invecchiare
pog. vulg. lesti nekam, v rit, v zadnjico komu adulare qcn., vulg. leccare il culo a qcn.
lesti narazen (blago) essere logoro
lesti narazen (lice, od zadovoljstva) allargarsi in un sorriso di soddisfazione
lesti narazen (propadati) andare in rovina
lesti skupaj (oči) chiudersi dal sonno
žarg. šol. komaj lesti passare la classe a malapena, essere un cattivo scolaro

let|a [é] srednji spol množina

1. obdobje: Jahre, -jahre, das -alter (dekliška Mädchenjahre, deška Knabenjahre, mlada Jugendalter, Jugendjahre, moška Mannesjahre, Mannesalter, nerodna Flegeljahre, otroška Kindesalter)
šolska leta množina die Schulzeit
mlada leta die Kindheit, Jugendjahre množina, die Jugend

2. desetletje:
dvajseta/trideseta/devetdeseta leta Zwanzigerjahre/Dreißigerjahre/Neunzigerjahre, zwanziger/dreißiger/neunziger Jahre

3.
leta in leta množina viele Jahre, jahrelang
leta pozneje (viele) Jahre später
dolga leta jahrelang, viele Jahre
za naprej: za dolga leta auf Jahre hinaus
figurativno dobro skrivati leta jünger aussehen als seine Jahre
sedem debelih/suhih let die sieben fetten/mageren Jahre
sedem turških/laških let eine Ewigkeit
na pet/deset let fünfjährlich, zehnjährlich
na stara leta auf die alten Tage
po letih:
mlad po letih jung an Jahren
pred davnimi leti vor langen Jahren
pri tridesetih letih (v starosti …) bei dreißig, mit dreißig
v leta:
priti v leta in die Jahre kommen
biti v letih in den Jahren sein, bejahrt sein
v najboljših letih in den besten Jahren
visoko v letih hochbejahrt, bejahrt, hochbetagt
v mladih letih in der Jugend, in jungen Jahren
v zrelih letih in den reiferen Jahren
v cvetu let in der Blüte seiner/ihrer Jahre
že leta seit Jahren
že dolga leta seit langen/vielen Jahren
že dve leti schon zwei Jahre, seit zwei Jahren

letéti (-ím) imperf.

1. volare:
divje gosi letijo v klinu le oche selvatiche volano a cuneo
vesoljska ladja leti proti luni l'astronave vola verso la luna
pilot leti vsak teden na progi Ljubljana—Dunaj il pilota vola settimanalmente sulla linea Lubiana—Vienna
leteti čez trasvolare

2. (premikati se zaradi sunka, odriva) volare:
izpod kladiva letijo iskre di sotto l'incudine volano le scintille
krogle letijo z vseh strani le pallottole fischiano da tutte le parti

3. pren. pog. (teči, hiteti) volare, correre:
letim po knjigo v knjigarno corro in libreria a prendere il libro

4. (hitro minevati) volare:
čas leti il tempo vola

5. (biti izključen, odpuščen) essere espulso, licenziato

6. leteti na pren. essere diretto, rivolto, alludere a, riguardare qcn., qcs.:
očitki letijo name i rimproveri sono rivolti a me
pritožbe kupcev letijo na slabo postrežbo le recriminazioni degli acquirenti sono dirette al pessimo servizio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na sestanku so letele tudi ostre besede alla riunione sono volate anche parole grosse
kadar je razburjena, ji vse leti iz rok quand'è eccitata, le casca tutto dalle mani
ko je šel po cesti, so vsi klobuki leteli z glav quando passava per la strada tutti si toglievano il cappello
vse že leti na kup tutto va in rovina
pren. denar mu kar leti na kup fa soldi a palate
vpila je, da je vse skupaj letelo strillava come un'ossessa
misliti, da bodo pečena piščeta v usta letela aspettarsi che la manna piova in bocca
pero mi kar leti po papirju la penna vola sulla carta
leteti vsevprek (npr. šale) volare, sprizzare
leteti narazen (npr. voz) sfasciarsi
pog. leteti stran (omet) staccarsi, cadere
žvižgal je, da je kar skozi ušesa letelo fischiava così forte da rompere i timpani
PREGOVORI:
enaki ptiči skupaj letijo gli uccelli si appaiano coi loro pari

léto year; arhaično, pesniško twelvemonth

koledarsko léto calendar (ali civil) year
šolsko léto school year
akademsko léto academic year
navadno léto common (365-day) year
prestopno léto leap year, bissextile year
tekoče léto the current year
cerkveno léto church year
preteklo léto last year
prihodnje léto next year
sončno léto solar (ali astronomical) year
staro léto old year
Novo léto New Year, New Year's Day
srečno novo léto! Happy New Year!
nora, nerodna léta (figurativno) years pl of indiscretion, the awkward age
v létu Gospodovem religija in the year of Our Lord (A.D.), in the year of grace
enkrat na léto once a year
v létu 1950 in nineteen (hundred and) fifty
na starega léta dan on New Year's Eve
v cvetju (svojih) lét in the prime of life
skozi vse léto odprto open all the year round
v poznejših létih in after years
v 70ih létih in the '70s
v teku léta in the course of the year
vsako léto every year
iz léta v léto, léto za létom year by year, year after year, year in year out, from year's end to year's end
pol léta six months
tri četrtine léta nine months
četrt léta three months
ob létu within a year
(skozi) vse léto all the year round, from one year's end to another
v létu 1910 in (the year) 1910
v enem létu in a year's time, arhaično this day twelvemonth
v zadnjih létih of late (ali recent) years
léto dni trajajoč year-long
pred mnogimi léti many years ago (ali since, back)
že mnogo, precéj lét for many years past
z léti with the years
v starosti 50 lét at the age of fifty
po mnogih létih after many years
že nekaj lét (sém) for some years past
pred létom dni a year ago
30 funtov na léto 30 pounds a year (ali per annum)
za prihodnja léta for years to come
danes léto (dni) (bodočnost) twelve months from now, twelve months today, a year hence, (za preteklost) a year ago (ali since, back)
konec léta year-end, close of the year
biti že v létih to be advanced in years, to be well on in years
biti iz svojih najboljših lét to be past one's best
on je že čez 50 (let star) he is on the wrong (ali humoristično shady) side of 50
on še ni 50 (let star) he is on the right (ali sunny) side of 50
10 lét star deček a ten-year-old boy
mlad za svoja léta young for his years
v najlepših létih in the prime of life
ona ne kaže svojih lét she does not look her age
iti v léta to be getting on in years
priti v léta to come to a good age, to get old, to begin to grow old
ona je mojih lét she is my age
priti iz norih lét to sow one's wild oats
dobro nositi svoja léta to bear one's age well
stopiti v novo léto to usher in the New Year
léta bežijo the years race by
umrla je v starosti 20 lét she died at the age of twenty
bistra je za svoja léta she is clever for her age
ta revija izhaja dvakrat na léto this magazine comes out twice a year, this magazine is a biannual (ali semiannual)
čez 7 lét vse prav pride every little helps

léto¹ (-a) n

1. anno:
leto ima 365 dni l'anno ha 365 giorni
lansko, letošnje leto l'anno scorso, quest'anno
preteklo leto, prihodnje leto l'anno passato, l'anno prossimo
astronomsko, lunino, navadno, novo, prestopno, zvezdno leto anno solare, lunare, comune, nuovo, bisestile, siderale
star. v letu Gospodovem l'anno del Signore
dogodek leta l'avvenimento dell'anno
lansko leto (lani) l'anno scorso
to leto (letos) quest'anno
vsako leto ogni anno
1. maja tega leta il primo maggio (del) corrente anno

2. (ta čas glede na kako značilnost) anno:
geofizikalno leto anno geofisico
Mozartovo leto anno mozartiano
olimpijsko leto anno olimpico, delle Olimpiadi

3. (čas dvanajstih mesecev z drugačnim stalnim začetkom) anno, stagione:
lovsko leto stagione della caccia, venatoria
kitajsko, muslimansko leto anno cinese, musulmano
šolsko leto anno scolastico
študijsko leto anno accademico

4. (s števnikom čas 12 mesecev) anno; primavera:
že tretje leto poteka, odkar ga ni sono tre anni che è andato via
deset let zapora dieci anni di prigione
otrok ima, je star dve leti il bambino ha due anni
ženska pri sedemdesetih letih una donna sulla settantina
mladini do 16. leta vstop prepovedan vietato l'ingresso ai minori di 16 anni

5. (omejeno trajanje v življenju) anno:
otroška, mladostna, zrela leta gli anni dell'infanzia, gli anni giovanili, della maturità
leta krize, vojna leta gli anni della crisi, della guerra
kriza tridesetih let la crisi degli anni trenta

6. (letnik študija) anno:
tretje leto filozofije il terzo anno di filosofia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
star. pisalo se je leto 1848 correva l'anno 1848
on skriva leta, njemu se leta ne poznajo porta benissimo gli anni
leto na leto, leto za letom, iz leta v leto anno dopo anno, di anno in anno
pren. leto in dan mai; sempre
pred leti anni fa, una volta
biti v letih essere anziano, essere avanti negli anni; avere molte primavere
šalj. Abrahamova leta i cinquanta
šalj. ne videti koga sedem hrvaških, laških let non aver visto uno un sacco di tempo
biti v cvetu let essere nel fiore degli anni
pren. sedem debelih, suhih let gli anni delle vacche grasse, delle vacche magre
imeti že sedemdeset let na grbi avere già settant'anni sul groppone, aver superato la settantina
gospodarsko (poslovno)
leto anno finanziario
proračunsko leto esercizio finanziario
fiz. svetlobno leto anno luce
rel. sveto leto anno santo
prestopno leto anno bisestile
PREGOVORI:
čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte

letopis samostalnik
1. (letna publikacija) ▸ évkönyvKmalu so začeli uvajati redna statistična raziskovanja, njihove rezultate so objavljali v letopisih. ▸ Rövidesen rendszeres statisztikai felméréseket vezettek be, és ezek eredményeit évkönyvekben tették közzé.
Letopis 2008 zajema dogajanje v štirih občinah od oktobra 2007 do novembra 2008. ▸ A 2008-as évkönyv négy község 2007 októbere és 2008 novembere között zajlott eseményeit tartalmazza.

2. ponavadi v množini (o pomembnem dosežku) ▸ évkönyv
Pet naslovov državnega prvaka je dosežek za svetovne športne letopise. ▸ Az öt országos bajnoki cím olyan eredmény, amely a világ sportévkönyveibe is bekerül.
Slovensko skakanje ima zdaj v letopisih že 65 zmagoslavij, 56 posamičnih. ▸ A szlovén síugrás már 65 győzelmet – ebből 56 egyéni – jegyez az évkönyvekben.
Mariborska peticija bi se lahko v letopise uvrstila kot peticija, ki je najhitreje pridobivala podpisnike. ▸ A maribori petíció olyan petícióként kerülhetne be az évkönyvekbe, amelyen a leggyorsabban gyűltek össze az aláírások.

3. ponavadi v množini, v zgodovinskem kontekstu (letni pregled pomembnih dogodkov) ▸ évkönyv
Če pobrskamo po starih arhivih, letopisih in zgodovinskih knjigah, v katerih so tudi podatki o izrednem vremenu, vidimo, da se je v daljšem obdobju klima prav tako spremenila. ▸ Ha átnézzük azokat a régi archívumokat, évkönyveket és történelemkönyveket, amelyek a szélsőséges időjárásról is tartalmaznak információkat, láthatjuk, hogy hosszabb időszakon belül az éghajlat is változott.

letter¹ [létə] samostalnik
črka; pismo
množina uradno pismo, listina
množina književnosf, znanost

by letter pismeno
to the letter dobesedno, podrobno
to keep to the letter vzeti dobesedno
the letter of the law črka zakona, strogo po zakonu
capital letter velika črka
small letter mala črka
black letters gotske črke
block letters velike tiskane črke
dead letter že pozabljena navada (ali zakon)
ameriško bread-and-butter letter zahvalno pismo (po obisku)
figurativno red-letter day praznik
in letter and spirit po obliki in vsebini
registered letter priporočeno pismo
prepaid letter frankirano pismo
unpaid letter nefrankirano pismo
returned letter office urad za nedostavljiva pisma
open letter odprto pismo (v časopisu)
letter to be called for poštno ležeče pismo
to get one's letter postati član univerzitetnega moštva
letters of business kraljevo polnomočje skupščini za razpravo o nekem vprašanju
man of letters književnik, znanstvenik
the profession of letters literarni ali znanstveni poklic
commonwealth (ali republic) of letters pisci, literati
ekonomija letter of acceptance prejeta menica, akcept
pravno letter of administration sodni nalog o upravi zapuščine
ekonomija letter of advice spremno pismo, avizo
pravno letter of allotment sodni nalog o dodelitvi
letter of application pismena prošnja
letter of attorney pooblastilo, polnomočje
letter of bottomry hipoteka na ladjo
letter of confirmation pismeno potrdilo
ekonomija letter of conveyance tovorni spremni list
letter of credence pismeno priporočilo, akreditivno pismo
ekonomija letter of credit kreditno pismo
ekonomija letter of grace (ali respite) pismena odobritev za odlog plačila
letter of indemnity garantno pismo
letter of introduction priporočilno pismo
letter of lien zastavno pismo
letter of marque dovoljenje privatniku, da zaseže tujo trgovsko ladjo
letters patent ekonomija patentni list; pravno dekret, pooblastilo
pravno letters testamentary pooblastilo izvrševalcu oporoke

līberī -ōrum (-rûm), m (iz indoev. kor. *leudh na dan prihajati, rasti, prim. got. liudan = stvnem. liotan rasti; līberī torej = „doraščajoči“; po drugih (toda manj verjetno) pa je beseda līberī (sc. pueri liberi) subst. pl. m. adj. līber svoboden; ker so rim. družino poleg staršev sestavljali še svobodnorojeni otroci in sužnji, so liberi „svobodnorojeni otroci“, potem sploh „otroci“, naspr. parentes in servi, ki so jih imenovali tudi pueri)

1. otroci (glede na starše in brez ozira na starost): liberis augeri Pl., neque tuum unquam in gremium extollas liberorum ex te genus Enn. ap. Ci., l. certi (gotovega rodu) Ci., parvi Ci. ali parvuli Q., dulces H., debiles monstrosique Sen. ph., liberos procreare, suscipere Ci., liberis operam dare Ci. otroke zaroditi (zarajati), spoče(nja)ti, zaploditi, liberos ex uxore (z ženo) habere C., ex C. Fadii filia liberos habuisse Ci. ep., vagamur egentes cum coniugibus et liberis Ci. ep., liberos, coniuges in servitutem abstrahi C., uti … liberos, uxores suaque omnia in silvis deponerent C., coniux ac liberi L., parentes, liberi ac coniuges L., uxor et liberi Fl., sine liberis discedere Q., omnium sit votum parentum, ut honestiores quam sint ipsi liberos habeant Q., ardenter liberos cupere Plin. iun., ius (iura) trium liberorum Suet., Icti. predpravica (predpravice, posebne pravice, ugodnosti) zaradi treh otrok = več predpravic, ki so jih imeli očetje najmanj treh otrok pred očeti brez otrok ali z manj kot tremi otroki; takim očetom se je priznavala prednost pri podeljevanju provinc in potegovanju za častne službe, ki so jih morali doseči že pred 25. letom, olajševali so jim kazni, oproščeni so bili nadležnih opravil, uživali pa so tudi marsikatero korist na področju dediščinskega prava. Cesarji so te predpravice včasih podelili tudi drugim: Mart., Plin. iun.

2. occ. liberi α) = sinovi: ex ea procreavit liberos septem totidemque filias Hyg. β) = vnuki, pravnuki: Icti. γ) (redkeje v sobesedilu) o enem otroku (sinu): quid ego commerui, adulescens, mali, quam ob rem … meque meosque perditum ires liberos? Pl. (Aulul. 736), domus, uxor, liberi (otrok) inventi invito patre Ter. (Andr. 891), ingenio te esse in liberos leni puto Ter. (Heaut. 151), pax denique per eum (sc. M. Antonium) et per liberos eius cum praestantissimis civibus confirmata est Ci. (Orat. Philipp. 1, 2); redko sg. līber = sin: Ps.-Q., si quis maximam portionem libero relinquat Cod. I.

3. metaf. liberi (o živalih) otroci = mladiči: lanii autem, qui concinnant liberis orbas oves Pl.; šalj. (o neživih subj.): quaerunt litterae hae sibi liberos; alia aliam scandit Pl. skušajo otroke dobiti.

lībertīnus 3 (lībertus) osvobojen (suženjstva), osvobojencem, osvobojenkam (njihovemu številu in stanu) pripadajoč, osvobojencev (osvobojenk) se tičoč, osvobojenski: idem hoc decretum est … in P. Umbrenum, libertinum hominem Ci., equiti Romano tam locupleti libertinus homo sit heres? Ci., sunt etiam libetini optimates Ci., me libertino patre natum ali me libertino natum patre H., patre libertino humili fortunā ortus L., socii navales libertini ordinis L., mulier l. L., Suet., Acilius Sthenelus e plebe libertina Plin., et libertinas arca flagellat opes Mart., quattuor milia libertini generis ea superstitione infecta T., cum quosdam etiam libertini generis mitti deprendisset Suet., l. condicio Dig. Od tod subst.

1. lībertīnus -ī, m osvobojenec (glede na svoj stan in položaj v državi, naspr. civis, ingenuus; prim. lībertus). Sprva se je osvobojenec imenoval libertus, njegov sin libertinus, šele vnuk je bil ingenuus; v času cesarjev pa je bil že osvobojenčev sin ingenuus, osvobojenci sploh pa libertini: ita pars libertinorum est Pl., quod vis genus ibi hominum videas: equitem, peditem, libertinum Pl., duos se habere vicinos, superiorem, equitem Romanum, inferiorem, libertinum Ci., ipse ex libertini filiā susceperit liberos? Ci., Ti. Gracchus libertinos in urbanas tribus transtulit Ci., unde mundior exiret vix libertinus honeste H., libertinus erat, qui circum compita siccus lautis mane senex manibus currebat H., nec ingenui modo aut iuniores sacramento adacti, sed seniorum etiam cohortes factae libertinique centuriati L., quid est enim eques Romanus aut libertinus aut servus? Sen. ph., qui servus est, si manumittatur, fit libertinus, non item addictus Q., servus cum manumittitur, libertinus: addictus recepta libertate ingenuus Q., etiam libertinis idem munus ultro flagitantibus T., neminem umquam libertinorum adhibitum ab eo cenae excepto Mena Suet., (sc. Claudius) Appium Caecum censorem, generis sui proauctorem, libertinorum filios in senatum adlegisse docuit, ignarus, temporibus Appi et deinceps aliquandiu libertinos dictos non ipsos, qui manu emitterentur sed ingenuos ab his procreatos Suet., liberorum hominum alii ingenui sunt, alii libertini. Ingenui sunt, qui liberi nati sunt: libertini sunt, qui ex iusta servitute manu missi sunt G., libertorum filii apud antiquos libertini appellabantur quasi de libertis nati Isid.

2. lībertīna -ae, f osvobojenka: ingenuamne an libertinam? Pl., Myrtale l., l. Phryne H., tutior at quanto merx est in classe secunda, libertinarum dico H., amore libertinae perinfamis Suet.

lieue [ljö] féminin (stara) milja (4 km)

lieue carrée kvadratna milja
lieue kilométrique kilometrska milja (5 km)
lieue maritime morska milja (5,555 km)
à cent, mille lieues de (familier) kilometre daleč od
être à cent lieues d'ici (figuré) biti čisto drugje (z mislimi), ne biti pri stvari, biti v »oblakih«
il le sent d'une lieue (familier) to se mu že od daleč vidi

likati glagol
1. (o oblačilih) ▸ vasalŽe v gimnaziji sem si sam likal hlače in srajce. ▸ Már gimnazista koromban magam vasaltam a nadrágjaimat és az ingeimet.
2. (o laseh) ▸ vasal, egyenesít
Zelo rada imam čiste in urejene lase. Po naravi imam bolj skodrane, tako da jih likam. ▸ Szeretem, ha rendezett a frizurám. Kicsit göndör a hajam, ezért egyenesre vasalom.
Tri četrt ure sem si likala lase, da so bili res popolnoma ravni. ▸ Háromnegyed órán át vasaltam a hajamat, hogy tökéletesen egyenes legyen.

3. (izboljšati) ▸ palléroz, csiszol
Pri dirigentu Boletu so se likali danes znani dirigenti. ▸ Bole karnagy keze alatt számos ma ismert karmester pallérozódott.
Prizadevno je likala njegovo pomanjkljivo angleščino, ga oskrbela z državljanstvom in mu mimogrede omogočala zanimiva "turistična" potovanja. ▸ Szorgalmasan csiszolta hiányos angol nyelvtudását, amely állampolgárságot biztosított neki és mellesleg érdekes „turisztikai” utazásokat tett lehetővé számára.

like³ [laik] predlog
kakor (a house like yours)
približno, blizu (something like 100)

to look like biti podoben komu, čemu
what does he look like? kako izgleda?
it looks like rain kaže na dež
to feel like s.th. biti pri volji za kaj, biti razpoložen za kaj
I feel like sleeping rad bi spal, želim si spati
like that tak, tako, na tak način
nothing like as bad as that še zdaleč ne tako slab
there is nothing like that nič ni boljšega od tega
something like a day res krasen dan
pogovorno this is something like! to se lepo sliši, to je že boljše
pogovorno that is more like it! to se že boljše sliši
like father, like son jabolko ne pade daleč od drevesa
like master, like man kakršen gospodar, tak sluga
like a shot kot bi izstrelil, brez pomisleka
pogovorno like anything besno, noro, kot nor

limonada samostalnik
1. (pijača) ▸ limonádé
2. lahko izraža negativen odnos (televizijska nadaljevanka) ▸ szappanopera, limonádé
3. izraža negativen odnos (kar je vsebinsko prazno) ▸ bóvli, limonádé
Razkritje novih dejstev v aferi s podkupninami je označil kar za politično limonado. ▸ Politikai szappanoperának nevezte a vesztegetési botrány új tényeinek feltárását.
Album je preizkušena mešanica že preživetih ameriških soul limonad in za domače razmere kar kvalitetnih besedil. ▸ Az album az elavult amerikai soul limonádék és a helyi viszonyokhoz képest elég jó minőségű dalszövegek kipróbált keveréke.

lìnjati -ām, línjati lînjām
I.
1. hirati: vidiš kako čovjek linja
2. bledeti: boja linja; imena odmetnika počeše da linjaju
II. linjati se
1. hirati: on vene, linja se
2. goliti se, izgubljati dlako, skubsti se, misiti se: krave, ptice se linjaju
3. postajati plešast: glava mu se već linja glava se mu že goli