Franja

dávno adv.

1. da molto tempo

2. molto tempo fa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
to še davno ni tako non è affatto così

debajo spodaj

debajo de pod
debajo de palabra na častno besedo
por debajo de cuerda pod roko, skrivaj
estar muy por debajo de a. še dalečne biti kos čemu

debáta debate; discussion

odgoditi debáto (do) to adjourn a debate (till)
spustiti se v debáto to enter into (ali upon) a discussion
udeležiti se debáte to take part in a discussion
zavlačevati debáto to protract a debate, (v parlamentu) to filibuster
to vprašanje je še v debáti this question is under discussion
zakonski osnutek bo prišel v debáto jutri the bill will come up (ali will be debated ali will be taken up) tomorrow

debeli samostalnik
(človek s prekomerno težo) ▸ elhízott, kövér, túlsúlyos
Strokovnjaki pričakujejo, da bo delež debelih še naprej rasel. ▸ A szakemberek előrejelzései szerint a túlsúlyosak aránya tovább fog növekedni.

dēbilis -e, adv. dēbiliter le: Pac. fr. pohabljen, hrom, nezmožen gibanja, nebogljen, slaboten, slab: omnibus membris captus ac debilis Ci., imbecillus senex aut debilis Ci., d. equi L., d. manus O., mustela annis et senectā d. Ph. ostarela, exercitus ad discrimina debilior Cu. vse premalo močno; pesn.: Sergestus amissis remis debilis V. nerodna, okorna ladja, ferrum haud debile (litota) V. krepko, d. umbra O. ničeva; subst. dēbilis -is, m pohabljenec, nebogljenec: integris debiles implicabantur Cu.; pren. oslabljen, ničen: equites Romani, quorum vires erant debiles Ci., manca ac d. praetura Ci., est utraque res sine altera debilis Ci. je brez podlage, dirus ore, ingenio debilior T še bolj zanemarjen.

découvrir* [dekuvrir] verbe transitif odkriti; razgaliti; pustiti nezavarovano; na dan prinesti, (iz)najti; mathématiques rešiti (nalogo); marine zagledati

se découvrir od-, razkriti se, sneti pokrivalo; (z)jasniti se
découvrir son cœur, ses secrets razkriti svoje srce, svoje skrivnosti
découvrir son jeu pokazati svoje karte (tudi figuré)
découvrir le pot aux roses odkriti skrivnost (kake zadeve)
découvrir un complot, un vaccin odkriti zaroto, cepivo
la mer découvre morje se umika in pušča obalo suho
ce boxeur se découvre ta boksar se izpostavlja udarcem, napadom
le ciel se découvre nebo se jasni
en avril ne te découvre pas d'un fil (proverbe) v aprilu (še) ne odlagaj zimske suknje!

deček samostalnik
1. (otrok) ▸ fiúV maškare sem hodil kot majhen deček, ko je še za mojo pustno opravo skrbela mami. ▸ kontrastivno zanimivo Kisfiúként eljártam a karneválra, akkor még az anyukám gondoskodott a farsangi jelmezemről.
V ljubljanski porodnišnici je srečna mamica povila dva dečka. ▸ A ljubljanai szülészeten a boldog anyuka két fiút hozott a világra.

2. izraža pozitiven odnos (mlad moški) ▸ srác, ifjú, približek prevedka ▸ legényŽe enajstič v zadnjih štirih letih so najvišjo pozicijo zasedli irski lepi dečki Westlife. ▸ Az elmúlt négy évben már tizenegyedik alkalommal érték el a legmagasabb helyezést az ír Westlife együttes szépfiúi.
Toda ta klub je le eden od mnogih, ki želijo med svoje igralce uvrstiti tega izjemno nadarjenega dečka izpod Vezuva. ▸ De ez a klub csak az egyik a sok közül, amelyik a játékosai között szeretné tudni ezt a kivételesen tehetséges, a Vezúv lábánál nevelkedett srácot.
Sopomenke: fant

dédec (-dca) m

1. vecchio; marito

2. ekst. (postaven moški) maschio, maschiaccio; fusto:
pren. ali je še kaj dedca v tebi? ce l'hai il fegato?

3. nonno

4. pog. (priprava za zapiranje ali vtikanje) maschio:
dedec in babica maschio e femmina

dēficiō -ere -fēcī -fectum (dē in facere)

I. intr. (v refl. pomenu)

1. odpraviti (odpravljati) se, od tod odpasti (odpadati) od koga, česa, izneveriti (izneverjati) se komu, čemu: ut civitates eius insulae … numquam postea deficerent Ci., ne cuncta Gallia deficeret, ne civitas eorum impulsu deficeret C., defecerat Samus, descierat Hellespontus N., iam nonnullae insulae propter acerbitatem imperii defecerant N., dubiis ne defice rebus V., ne Apulia omnis ad (ob z loc.) praesentem terrorem deficeret L., ne illi ad (ob) spem amicitiae Romanorum deficerent L., deficientes populi Cu. odpadli, verolomni. Od kod? (redko s samim abl.): illis legibus populus Romanus prior non deficiet; si prior defexit (st.lat. fut. II.) publico consilio dolo malo, tum … Formula vetus ap. L.; pogosteje s praep. a(b): consules … a senatu, a re publica, a bonis omnibus defecerant Ci., qui (Tissaphernes) ab amicitia regis defecerat N., quod oppidum primum omnium … ab rege defecerat S., numquam isti populi … a nobis deficient L.; pren. izneveriti se komu, čemu, odstopiti (odstopati) od česa: ut a me ipse deficerem Ci., si a virtute defeceris Ci., si plane a nobis (od našega nazora, od našega mnenja) deficis Ci. Kam? z odpadom (izneverjenjem) prestopiti (prestopati) h komu: quae (urbes) ad se defecerant S., defecere … ad Poenos hi populi L., maior pars Asiae ad eum defecit Iust. Od kod? in kam? quod primus a patribus ad plebem defecisset L., Athenienses et Thebanos ab eo ad Persas defecisse Iust.

2. pren. poiti, pohajati, manjkati, zmanjk(ov)ati, izginiti (izginjati), miniti (minevati), neha(va)ti: manebat insaturabile abdomen, copiae deficiebant Ci., cum eius generis copia deficeret C., non materia, non frumentum deficere poterat C., vel superans aliquid vel deficiens Cels. kaka obilica ali kak primanjkljaj, si lacrimae deficient O., iam arma deficiunt, iam aqua defecerat Cu., radices quoque et herbae defecerant Sen. ph., pabulo circa deficiente Plin.; (o osebah): cum esset Demosthenes, multi oratores magni et clari fuerunt … nec postea defecerunt Ci., Pygmaei, minutum genus et quod … defecit Mel.; o abstr.: deficit non voluntas, sed spes Ci., nec vero levitatis Atheniensium exempla deficiunt Ci., bellum ibi aliquando defecit Fl., deficiente cotidie regis maiestate Iust.; (časovno) primanjkovati, manjkati, prekratek biti: dies deficiat, si velim numerare Ci., si tempus anni ad bellum gerendum deficeret C.; z dat.: sermoni deficiente die O. Pogosto pren.: opes familiares defecerant S., deficit oratio L. besed zmanjkuje, deficit ultimus spiritus Cu. pojema, zastaja, munimenta deficiunt Cu. razpadajo, deficit vox Cu., vox sanguisque defecerant Cu. (mož) je obmolknil in obledel, quā deficit ignis V. kjer se neha = kamor ni prodrl, in deficiente iam porticu Petr. že ob koncu stebrišča, ultima pars aulae deficientis Mart. ob koncu, ubi deficit buxus Plin. iun. kjer se nehava, silvae deficiunt O. gozdov ni več; (o dnevu) nagniti (nagibati) se k večeru: ubi dies deficit, ibi noctem agunt Mel., die iam deficiente Petr.; (o soncu) zahajati, v zaton iti: quā venit (deus = sol) exoriens, quā deficit Pr.; (o soncu in luni) mrkniti (mrkati): Gell., Iust., sol deficiens Ci., luna deficiens Cu., solem lunae oppositu solere deficere Ci., serenā nocte subito … plena luna deficit Ci.; (o ognju in luči) pojemati, ugasniti, ugašati: ubi ignem deficere extremum videbat V., quoties defecerat lumen, renovabat Petr.; (o vodovju) upasti (upadati), uteči (utekati) se, odteči (odtekati), uplahniti: utcumque exaestuat aut deficit mare L. kakor pač morje narašča ali upada (ob plimi ali oseki), fons meridie semper deficit Plin.; (o studencih in rekah) usahniti (usihati), posušiti se: deficiunt … fontis aquae O., Euphrates … deficit Mel.; (o svetu) propasti (propadati): Q. (V, 10, 79); (o drugih stvareh): non deficiente crumenā H. dokler je še kaj denarja v mošnji, naspr.: deficiente cruminā Iuv.; v pomenu nehati se = odmreti (odmirati), izumreti (izumirati): deficientis affinitatis gradus Plin. iun., progenies Caesarum in Nerone (z Neronom) defecit Suet. Occ. (jur.)
a) odpasti (odpadati), ne vršiti se, ne biti: deficit actio, interdictum Icti.
b) si cautio medio tempore defecerit Pap. (Dig.) če je varščina … zapadla (= če se varščina zaradi dolžnikove nezmožnosti plačila ni mogla izpolniti).
c) (o osebah) propasti (propadati), obubožati, priti na boben, brez dohodkov ostati: deficit Matho Iuv., nisi principales debitores defecerint Dig.

3. obnemoči, omagati, (o)pešati, (o)slabeti, omrtveti, odpoved(ov)ati (o udih): equus deficiens procubuit Ci., quamvis consenuerint vires atque defecerint Ci., multi tot bellis defecerant C., pugnando non deficiebant C., nervi deficiunt O., me tenuit moriens deficiente manu O., deficiunt ad coepta manus O., quorundam adversus hostes deficit manus Sen. rh., deficiunt corpora Q., in ipso gelu deficientia corpora Cu., deficiens caput Cu., id membrum, quod deficit Cels. omrtveli ud, membra deficere coeperunt Cu., navis deficit undis (abl.) V. se ne drži na valovih = ni kos valovom; pren.: utcumque defecere mores H. so propadle, deficit ars O. ali pictura deficit Petr. propada; nisi memoria forte defecerit Ci. ne opeša; cur deficiat animus? Q. zakaj bi upadlo srce? tako tudi: primum animi … deficere coeperunt Cu.; mihi iam toto hic furor non deficit anno Pr. me ne mine; ut id (odium) in me uno … deficeret Ci. da bi se … izdivjalo, tako tudi: duo milia, in quibus occidendis defecerat rabies Ci.; tota mente d. O. popolnoma onesvestiti se; occ. umirati (umreti): vitā d. Pl.; potem samo deficere: cum eum amici deficere viderent Cu., deficiens T. umirajoči; pren.: animo d. Ci., C. srce izgubiti (izgubljati), non tamen defecere animis Tyrii Cu., tudi samo deficere: Ci. ep., hortari milites, ne deficerent S., deficit luctu rex V., comites deficiunt O.

II. trans.

1. koga zapustiti (zapuščati), na cedilu pustiti (puščati), komu se izogniti (izogibati): me Leontina civitas defecerit Ci., genitor Phaëthontis … cum deficit orbem O., me mea deficit aetas O., Somnus sollicitas deficit ante domus Tib.; pesn.
a) z inf.: nec me deficiet nautas rogitare citatos Pr. in ne preneham.
b) z acc. rei: noctes lentus non deficit humor V., linguam defecerat humor O. jezik je usahnil; v pass. deficitur aliquis ali aliquid (ab) aliqua re koga ali kaj zapušča kaj, komu ali čemu zmanjka (zmanjkuje) česa, komu primanjkuje česa: defici a viribus C., deficior prudens artis ab arte mea O., mulier abundat audaciā, consilio et ratione deficitur Ci., animo defici Cu. omedleti, onesvestiti se, defici copiā pabuli frumentique Hirt., tempore deficiar, tragicos si persequar ignes O., quae (mulier) … , si lac habet, menstruis defecta est Cels. pri njej je mesečno perilo izostalo, lacte defici Col (o psici), si memoriā deficitur, quo minus agnoscat cuiusque progeniem Col., defici pecuniā, clientium turbā, nobilitate Sen. ph., non defici extemporali facultate Suet., defici facultatibus Ulp. (Dig.) (gmotno) propasti, priti na boben, obubožati.

2. occ. komu poiti (pohajati), zmanjk(ov)ati, primanjkovati: ipsos res frumentaria deficere coepit C., res (denar) eos iam pridem, fides (kredit) nuper deficere coepit Ci., cum me vires deficere coepissent Ci., si me in ea querimonia non modo vires, verum etiam vita deficiat Ci., quem iam sanguis viresque deficiunt C., nostros vires lassitudine deficiebant C., cum non solum vires, sed etiam tela nostros deficerent C., cum oppidanos iam tela, iam vires, iam ante omnia animus (srčnost) deficeret L., consulem ad regendum equum vires deficiebant L., cupidum me vires deficiunt H., deficiunt inopem venae te H. odpovedale ti bodo žile = zmanjkalo ti bo življenjske moči, sectantem lēvia (gladkost) nervi deficiunt animique (pesniški duh) H., me dies, vox, latera deficiant, si hoc nunc vociferari velim Ci., dies iam me deficiet (mi bo prekratek), si … coner expromere Ci., tempus te citius quam oratio deficeret Ci., tempus deficiet domestica narrantem Val. Max., eum ingenium et dicendi exercitatio defecit Ci., prudentia numquam deficit oratorem Ci., animus si te non deficiet aequus H., si te deficient poscendi munera causae O., ut eorum, quae didicerimus, memoria nos deficiat Col.

III. pt. pf. dēfectus 3,

1. zapuščen, pogrešajoč, brez česa: defecta vigore cervix O., sanguine defecti artus O. izkrvaveli, sol defectus lumine Tib., defectus aetatis viribus et acie oculorum Val. Max., defectus pilis Ph. plešast, aquā ciboque defecti Q., defectum corpore caput Plin. iun. od trupa ločena, brez trupa, ars nec exemplis pauperior nec oratione defectior Ap.; brez abl.: currus Hyg. pomanjkljiv (ker nima osnikov); jur. od dolžnika na cedilu puščen: defecta nomina Paul. Dig. neizterljivi dolgovi.

2. oslabljen, oslabel, slab, onemogel: quod sibi defectis illa tulisset opem O., defecto poplite O., defectus (defectissimus Col.) annis Ph., defectus senio Col., sidera obscura attributa defectis Plin., defectum corpus T., non usque eo defectum (esse) Germanicum T., homo defectae senectutis Icti., in tumidis (speculis videntur) omnia defectiora, at contra in cavis auctiora Ap.; subst. dēfectī -ōrum, m slabiči: Plin.; pren.: defectus amor O.

dejáven active; busy

kljub svoji starosti je še zelo dejáven in spite of his age he is still very active

deklica samostalnik
1. (otrok) ▸ kislány, leány, lány
2. lahko izraža pozitiven odnos (mlada ženska ali dekle) ▸ kislány, leány, lány
Potem je s starši še dolgo in srečno živel in se tudi poročil z revno deklico iz vasi. ▸ Ezután sokáig boldogan élt a szüleivel és házasságot kötött egy falubeli szegény lánnyal.

dekolte samostalnik
1. (del prsi) ▸ dekoltázsGibi pri masaži naj bodo krožni v obliki osmic, kožo na dekolteju pa masirajte v smeri od dojk proti vratu. ▸ A masszázs legyen körkörös, nyolcas alakban, a dekoltázs bőrét pedig masszírozzák az emlők felől a nyak irányába.
Zvezdnica pozira na postelji, na sebi pa ima precej seksi opravo, pod katero ne nosi modrčka ter pri tem razkazuje svoj dekolte. ▸ kontrastivno zanimivo A sztár az ágyon pózol, és meglehetősen szexi ruhát visel, amely alatt nem visel melltartót, közben dekoltázsát mindenki elé tárja.

2. (o obleki) ▸ dekoltázsOblači se v seksi minice, nosi globoke dekolteje in visoke pete, kar še dodatno podžiga moške. ▸ Szexi miniszoknyákba öltözik, mély dekoltázst és magassarkú cipőt hord, ami még inkább feltüzeli a férfiakat.
Nosila je vpadljivo rdečo obleko z zelo globokim dekoltejem. ▸ Nagyon mély dekoltázsú feltűnő vörös ruhát viselt.

delà [dəla] préposition

au, en, par delà onstran, dlje, preko, še več; masculin onstranstvo
je lui ai donné tout ce qu'il désirait et même au-delà dal sem mu vse, kar je hotel, in celó še več
voilà la poste, la pharmacie est un peu au-delà tamle je pošta, lekarna je nekoliko dlje
par delà les mers onstran morja
par delà le bien et le mal onstran dobrega in zla
c'est au delà de toute imagination to presega vsako domišljijo
s'en aller au delà des mers iti onkraj morja

delante spredaj; pred; naprej; (po)prej; nasproti

enviar delante naprej poslati
estar delante biti navzoč
pasar delante spredaj iti
tener delante imeti pred očmi
de delante izpred
quitar de delante s poti spraviti
¡quítate de delante! poberi se!
nos queda mucho tiempo por delante imamo še mnogo časa (dotlej)
¡las damas por delante! dame imajo prednost!
delante de mí, delante mío pred menoj; vpričo mene, v moji navzočnosti
delante de testigos pred pričami

delati se francoza frazem
(sprenevedati se; ignorirati) približek prevedka ▸ tetteti magát, mintha nem venne észre valamit
Ni mogoče tako preprosto odstopiti od zavezujočih mednarodnih pogodb, še manj pa se delati francoza. ▸ Nem lehet egyszerűen elállni a kötelező nemzetközi szerződésektől, még kevésbé tettetni, hogy észre sem vették őket.
Sopomenke: narediti se Francoza, narediti se francoza

dēlībērō -āre -āvī -ātum (pravzaprav *dēlībrō, odtehtati, iz dē in lībra)

1. (pre)tehtati, premisliti (premišljati), razmisliti (razmišljati), preudariti (preudarjati), posvetovati se: ego amplius deliberandum censeo Ter., consilium fidele deliberanti dare Ci. še preudarjajočemu = neodločnemu, diem ad deliberandum sumere C. ali noctem ad deliberandum postulare Ci., deliberandi sibi spatium relinquere ali postulare Iust. čas (rok) za premišljanje, quinque dierum spatium ad deliberandum sumere L., deliberando tempus terere L., deliberare, non haesitare Q.; cum adversario quasi d., cum ea parte animi d. Ci.; d. de bello, de maxima re, bis de eadem re Ci., de summa rerum C., de Corintho cum imperatore Romano L., cum … ibi de rebus deliberaretur N., d. tecum coram potius quam per litteras de salute nostra Ci. ep.; ita Sardinianos inter Zmyrnaeosque deliberatum T.; trans.: delibera hoc, dum ego redeo Ter., ea deliberanda non sunt Ci., re deliberata C., omnia cum amico delibera Sen. ph.; z odvisnim vprašanjem: deliberet, velitne an non Ter., utri potissimum consulendum sit, deliberetur Ci., utrum honestum an turpe sit, deliberari solet Ci., deliberatur de Avarico, incendi placeret an defendi C., deliberaturi, quid potissimum peterent Cu., deliberas mecum, quemadmodum pecunia … salva sit Plin. iun.; deliberari potest z odvisnim vprašanjem = dvomljivo utegne biti: ex eo deliberari poterit, ducenda necne alvus sit Cels.; deliberari non (neque) potest z odvisnim vprašanjem = (in) ne more biti dvoma: M. Aemilius, qui peior an ignavior sit, deliberari non potest S. fr. čigar nesposobnost je brez dvoma večja kakor njegova zloba, neque enim, maneatis an abeatis hinc, deliberari potest L.; podobno nemo deliberat z ACI: eos merito torqueri, qui deum nesciunt, nisi profanus nemo deliberat Min. nihče … ne dvomi, da … ; non (nec) ultra del. s quo minus (= quin): nec ultra deliberatum, quo minus non quidem extrema decernerent … , sed … T. niso se dalje pomišljali storiti tudi najskrajnejši sklep, a …

2. (po daljšem preudarjanju) odločiti se, skleniti, ukreniti: deliberatā morte ferocior H.; večinoma z inf.: iste certe statuerat atque deliberaverat non adesse Ci., mihi deliberatum et constitutum est ita gerere consulatum … Ci., certum est deliberatumque, … omnia … audacter libereque dicere Ci., sic habuisti statutum cum animo ac deliberatum omnes iudices reicere Ci.; redkeje z ACI: statui mecum ac deliberavi esse magnam materiam Plin. iun., deliberatum est id quoque lenius vindicari Amm. Od tod adj. pt. pf. dēlīberātus 3 določen, odločen (-ena -eno), odrejen: non illi quidquam deliberatius fuit quam me evertere Ci. ep., instructius deliberatiusque fore arbitramur Gell.

3. occ. za svet vpraš(ev)ati koga, poseb. kako preročišče: delecti Delphos deliberatum missi sunt, qui consulerent Apollinem, quo … duce uterentur N., deliberantibus Pythia respondit N., deliberanti consilium dare Aug.

dēlibuō -ere -uī -ūtum s kako mastno tekočino namočiti (namakati), namazati: Tert.; večinoma pt. pf. dēlibūtus 3 namočen, namazan: schoeno delibutae Pl., sanie delibutae Pac. fr., delibutus capillus Ci. maziljeni, medicamentis propter dolorem artuum delibutus Ci. zaradi protina namazan, propter valetudinem … plurimis medicamentis delibutus Q., res … rubricā delibuta Corn., atro delibutus Hercules Nessi cruore H., delibutus unguentis Ph., Sen. rh., humano sanguine delibuti Sen. rh., tergore delibuto Col.; z grškim acc.: luxuria dēlībūta (!) comas Prud.; pren.: delibutus gaudio Ter. od veselja pijan, delibuto senio luxu Plin. ko so v starosti še enkrat razkošno živeli.

delíti to divide (tudi matematika); to part, to form a barrier between; to share (s kom with someone); (ločiti) to separate; (razdeliti) to distribute

delíti v to divide in, into
delíti med to divide between, among
delíti od to divide from
Sena deli Pariz na dva dela the Seine cuts Paris into two parts
delíti delo to share out the work
Ren deli Francijo od Nemčije the Rhine divides France from Germany
delíti si stroške to share the costs
oni bi morali z nami delíti stroške they ought to share with us in the expenses
delil sem z vami nevarnosti I have shared your dangers
on bi delil zadnjo skorjico svojega kruha he would share his last crust
enako (si) delíti (dobiti enake deleže) to share alike, to share and share alike
zdaj nas le še ta točka deli there is now but that one point that keeps us apart
»deli in vladaj!« "divide and rule"
delíti s kom stanovanje, kabino ipd. to double up

demain [dəmɛ̃] adverbe jutri; masculin bodočnost, prihodnost

demain matin, demain dans la matinée jutri zjutraj, jutri dopoldne
demain en huit, en quinze jutri teden, jutri dva tedna
à demain! na svidenje jutri!
à demain les affaires! jutri je tudi še en dan!
demain il fera jour nikamor se ne mudi danes, jutri je še en dan
à partir de demain od jutri naprej
courrier masculin de demain jutrišnja pošta (pisma itd.)
jusqu'à demain (še) do jutri, (še) dolgo
d'ici (à) demain, le temps peut changer do jutri se vreme še lahko spremeni
(familier) ce n'est pas pour demain, ce n'est pas demain la veille to še ne bo jutri, to se še ne bo jutri, tako kmalu zgodilo

demás vrh tega, razen tega; čezmerno, preveč

por demás zaman
es por demás to je preveč
estar (por) demás biti odveč(en)
demás está decir que... odveč je reči, da ...
hacer a. demás še nekaj več storiti
lo demás ostalo, ostanek
por lo demás v ostalem; sicer
y demás itd., in drugo
la demás gente ostalo ljudstvo
los demás ostali, drugi
las demás poblaciones druga (ostala) mesta
demás de (= además de) razen