Franja

zvônec (hišni) bell

električni zvônec electric bell, (brenčalo) buzzer
zvônec pri vratih doorbell
gumb zvônca bell push, bell button
vrvica, ročaj za zvônec bellpull
obesiti komu zvônec to bell someone
obesiti mački zvônec to bell the cat
nositi zvônec to take the first place, to be in the lead, arhaično to bear the bell
potegniti za zvônec to pull the bell
pritisniti na zvônec to press the button
iti in odpreti vrata, če pozvoni zvônec to answer the doorbell (ali pogovorno the door)

žál

1. (medmet) alas; what a pity!

2. prislov unfortunately, regretfully

žál jutri ne morem priti I am sorry I shall not be able to come tomorrow
nič žalega mu nisem storil I have done him no harm
on ne bi muhi storil nič žalega he wouldn't hurt a fly
ni mi žál nobenega truda I don't mind (taking) any amount of trouble
žál ne morem ustreči tvoji želji I am sorry I cannot comply with your request
žál (na žalost) ne moremo tega napraviti unfortunately that can't be done
žál moram reči I regret (ali I am sorry) to say
žál vidim, da... I am sorry to see that...
žál moram iti I am afraid I have to go
žál mi je zanj I am sorry for him, I pity him
žál beseda offensive word
žál ne I am afraid not

žàl¹ desfortunadamente, desgraciadamente, por desgracia

žal mi je, da ... siento (ali lamento) que... (subj)
žal je on še bolan desgraciadamente todavía sigue enfermo
žal moram iti lo siento mucho pero tengo que marcharme
žal Vam ne morem pomagati es una verdadera lástima que no pueda ayudarle; desgraciadamente no puedo ayudarle
žal ti bo, da si to storil te pesará haberlo hecho

žalosti|ti (-) koga (jemanden) traurig stimmen, betrüben, (jemandem) Kummer machen/bereiten; (iti do živega) [nahegehen] nahe gehen

žandar moški spol (-ja …) der Gendarm
iti se ravbarje in žandarje Räuber und Gendarm spielen

že already; as early as; yet

ona je tu že 5 dni she has been here for 5 days
že 2 uri delam I have been working for 2 hours
že leta 1930 as early as 1930, as long ago as 1930
že 30 let as long as 30 years
že včeraj as early as yesterday
že pred enim letom as far back as a year ago
že drugi (naslednji) dan the very next day
že zgodaj zjutraj already by the early morning
že v 15. stoletju as far back as the 15th century
že samó zaradi tega simply (ali just, only) for this reason
že sama misel the very idea, the mere thought
je mati že doma? is Mother (back) home yet!
je časopis že prišel? has the newspaper come yet?
ali je že tako pozno? is it as late as that?
imam že (tako) dosti dela I have enough to do as it is, pogovorno I've got my hands full already
kaj je že rekel? what was that (ali it) he said?
že dvakrat sem mu rekel (povedal) I have told him twice already
moraš že iti? must you be going (ali go) so soon (ali already)?
dan je že it is daylight already
(do) takrat bo že dan it will be daylight (ali the sun will be up) by then
koliko časa si že tu? how long have you been here?
kako dolgo ga že poznaš? how long have you known him?
kako dolgo ste že v Sloveniji? how long have you been in Slovenia?
vrnil se je že včeraj he was already back yesterday
pismonoša bi že moral biti tu the postman ought to be here by now
on bi mi bil moral že davno odgovoriti he ought to have answered me long ago
moral je že oditi he must have gone by now (ali by this time)
vam že strežejo? (v trgovini) (ste že postreženi?) are you being attended to?
si že (sploh kdaj) bil v Parizu? have you ever been in Paris?
to je že res, toda... that's very true, but..., that's all very well, but...
on že ve zakaj! he knows why all right!
o, že razumem! oh, I see!, pogovorno I get it!

žémlja roll

iti v prodajo kot tople žémlje to sell rapidly; to sell (ali to go) like hot cakes

žémlja petit pain moški spol

iti v prodajo kot tople žemlje (figurativno) se vendre (ali se débiter, s'enlever, s'écouler) comme des petits pains

žémlja panecillo m

iti v prodajo kot tople žemlje (fig) venderse fácilmente; venderse como pan bendito

žerjávica live (ali hot) coal (s pl); embers pl

kot na žerjávici (figurativno) like a cat on hot bricks
biti (kot) na žerjávici (figurativno) to be on edge, to be on tenterhooks
iti za koga po kostanj v žerjávico (figurativno) to pull someone else's chestnuts out of the fire

žerjávica braise ženski spol ; brasier moški spol

biti kakor na žerjavici figurativno être sur des charbons ardents
iti za koga po kostanj v žerjavico figurativno tirer les marrons du feu pour quelqu'un

živ|ec¹ moški spol (-ca …) anatomija der Nerv (bedrni, kolčni Hüftnerv, čutni Empfindungsnerv, Gefühlsnerv, Sinnesnerv, drobovni Eingeweidenerv, gibalni, motorični Bewegungsnerv, inhibitorni Hemmungsnerv, kolčni Ischiasnerv, obrazni Gesichtsnerv, očesni Augennerv, podlahtnični Ellennerv, slušni Hörnerv, Gehörnerv, stegenski Schenkelnerv, vazomotorični Gefäßnerv, vidni Sehnerv, vohalni Riechnerv)
medicina stisnjen živec die Nervenquetschung
… živca Nerven-
(ohromitev/ohromelost die Nervenlähmung, omrtvičenje die Nervbetäubung, trzanje das Nervenzucken, vnetje die Nervenentzündung)
medicina škodljiv za živce nervenschädigend
ki pomirja živce nervenberuhigend
slabih živcev nervenschwach
obolenje živcev das Nervenleiden
bolan na živcih nervenleidend, nervenkrank
močni/slabi živci starke/schwache Nerven, die Nervenstärke/Nervenschwäche
figurativno izgubiti živce die Nerven verlieren, durchdrehen
ki para živce nervtötend, nervenaufreibend
natezati živce komu (jemanden) auf die Folter spannen
žreti živce nervenaufreibend sein, an den Nerven zerren
iti na živce komu (jemandem) auf die Nerven gehen/ fallen, (jemanden) nerven
kdor/kar gre močno na živce die Nervensäge
ki gre na živce nervenaufreibend
spraviti/spravljati ob živce koga (jemanden) verrückt machen, rasend machen, entnerven
tu je vse odvisno od živcev das ist reinste Nervensache
skakati po živcih auf den Nerven herumtrampeln
dražilo za živce der Nervenkitzel
preizkušnja za živce die Nervenprobe
smrt za živce die Nervenmühle
zdravilo za živce das Nervenmittel
biti na koncu z živci mit den Nerven fertig sein, mit den Nerven am Ende sein, ein Nervenbündel sein
z močnimi živci nervenstark
z živci kot štriki mit Nerven wie Bindfäden

žívec nerve

slušni (vidni, vonjalni) žívec auditory (optic, olfactory) nerve
napeti žívci strained nerves
občutljivi žívci delicate (ali excitable) nerves
razrvani žívci disordered nerves
ki gre na žívce (razburljiv) nerve-racking, nerve-wracking
na koncu z žívci (figurativno) under a strain
imeti napete žívce to have one's nerves on edge, to be strung up
biti prenapetih žívcev to suffer from nerves
imeti zelo občutljive žívce to be highly strung
iti komu na žívce to get on someone's nerves
ona mi gre na žívce she gets on my nerves, she wears me down
imeti močne žívce to have steady nerves
žívci so mu odpovedali his nerves snapped
on trpi na žívcih he has trouble with his nerves, he is suffering from a nervous complaint
izgubiti žívce to lose one's nerve
denar je žívec vojne money is the sinews of war
človek železnih žívcev a man with iron nerves (ali with nerves of steel)

žívec (-vca) m

1. anat. nervo:
vzdražiti živec eccitare il nervo
med. omrtviti živec anestetizzare il nervo
bolezni živcev malattie nervose
ohromelost živcev paralisi nervosa
vnetje živcev neurite
spočiti živce riposare i nervi
biti rahlih živcev avere i nervi a fior di pelle
gibalni, čutilni živec nervo motorio, sensitivo
slušni, vidni, vohalni živec nervo uditivo, ottico, olfattivo
bedrni, obrazni živec nervo sciatico, facciale
čutni, gibalni živec nervo sensitivo, motorio
hrbtenjačni živec nervo spinale
ravnotežni živec nervo vestibolare
trivejni živec nervo trigemino

2. pren. (najpomembnejši del) nucleo, nocciolo

3. pren. uomo vivace, dinamico; trottola

4. min. (glinenec) feldspato
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
odpovedali so mu živci gli hanno ceduto i nervi
popustili so mu živci ha i nervi a pezzi
nimam živcev, da bi to gledal non posso guardarlo
iti na živce dare sui nervi
ohraniti mirne živce mantenere i nervi saldi
živce mi bo požrl sarà la mia rovina
spraviti koga ob živce far saltare i nervi a qcn.
zadeti koga v živec ferire, pungere nel vivo qcn.

žívec anat nervio m ; min feldespato m

bedrni živec nervio ciático
vidni (slušni, vohalni, občutni, zobni) živec nervio óptico (auditivo, olfativo, sensorial, del diente)
imeti slabe (jeklene) živce tener los nervios irritables (de acero)
iti na živce crispar (ali atacar) los nervios a alg
na živce mi gre me molesta, fam me crispa los nervios
ta človek mi gre na živce fam este tío me revienta (ali me está dando la lata)

živ|o¹ srednji spol (-ega …)

1. das Lebendige (Lebendiges), das Lebende; religija das Fleisch
iti po poti vsega živega den Weg allen/alles Fleisches gehen

2.
figurativno vse živo alles Mögliche, ljudje: alle möglichen Leute
v živo bis ins Mark
snemanje/posnetek v živo Live-
(posnetek die Live-Aufnahme, oddaja die Live-Sendung, Livesendung)
iti do živega unter die Haut gehen, [nahegehen] nahe gehen
ne pustiti si do živega nichts an sich herankommen lassen
priti do živega komu (jemandem) beikommen
spraskati se do živega sich wund kratzen

žrêlo (-a) n

1. anat. faringe:
vnetje žrela faringite
zool. fauci:
levje, volčje žrelo fauci del leone, del lupo

2. (usta) bocca:
nastaviti steklenico na žrelo mettere la bottiglia alla bocca
nasititi lačna žrela sfamare le bocche affamate, gli animali affamati

3. pren. apertura, sbocco, fauci:
žrelo dimnika l'apertura del camino
žrelo brezna l'apertura della voragine

4. voragine (del vulcano)

5. čeb. (izletna odprtina) porta (d'entrata e d'uscita) dell'arnia

6. navt. boccaporto; metal. bocca (dell'altoforno; di caricamento); voj. bocca (dell'arma da fuoco)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. iti volku v žrelo correre un grave pericolo
ne siliti v levje žrelo guardarsi dall'uomo pericoloso, violento
pren. vtakniti glavo v levje žrelo mettere la testa nelle fauci del leone
astr. lunino žrelo cratere lunare
peklensko žrelo l'inferno
med. volčje žrelo gola lupina, palatoschisi
žrelo oceana profondità, abisso oceanico

žurirati glagol
neformalno (zabavati se) ▸ bulizikMladina je žurirala do ranega sobotnega jutra. ▸ A fiatalság szombaton kora reggelig bulizott.
Šla sva žurirat v mesto. ▸ Bulizni mentünk a városba.

žvižga|ti¹ (-m) zažvižgati

1. pfeifen (z dvema prstoma auf zwei Fingern, skozi zobe durch die Zähne)
jezno žvižgati ein Pfeifkonzert bereiten
(igrati na piščalko) pfeifen, flöten
figurativno plesati kot kdo žvižga nach (jemandes) Pfeife/Geige tanzen

2. šport (piskati) pfeifen, začetek: anpfeifen, konec: abpfeifen

3. kos, drozg: flöten, pfeifen

4. lokomotiva, lonec: (piskati) pfeifen
lonec, ki žvižga der Pfeiftopf

5. veter: pfeifen, sausen; krogla: sausen

6.
figurativno iti rakom žvižgat [flötengehen] flöten gehen; im Eimer sein; (umreti) dran glauben müssen

žvížgati (-am) | žvížgniti (-em)

A) imperf., perf.

1. fischiare, fischiettare; zufolare; dare segni col fischio:
veselo žvižgati fischiettare allegramente
lokomotiva žvižga la lomotiva fischia

2. fischiare, sibilare:
krogle so žvižgale nad njihovimi glavami le pallottole gli sibilavano sopra le teste
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. tako plesati, kot kdo žvižga lasciarsi comandare a bacchetta da qcn.
iti rakom žvižgat (in ribam gost) andare al diavolo, a monte; morire, lasciarci le penne
videti travo rasti in slišati planke žvižgati avere le traveggole, aver mangiato le cicerchie

B) žvížgati se (-am se) imperf. refl. pog. (biti mar) infischiarsene; vulg. sbattersene