Franja

tedàj

A) adv.

1. allora:
ne vem, kje sem bil tedaj non so dov'ero allora
ravno tedaj ko proprio quando
do tedaj sino allora

2. (izraža vzročno-sklepalno razmerje) allora, dunque:
nisva skregana, zakaj tedaj ne bi govorila non abbiamo litigato, perché allora non parlarci?

3. (izraža nejevoljo, začudenje) allora:
kje je tedaj? dov'è allora?

B) tedàj konj.

1. (za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja) dunque, sicché, pertanto:
dolgo se nisva videla, tedaj si imava dosti povedati non ci siamo visti lungo tempo, sicché avremo da dirci tante cose

2. (za izražanje pogojno-posledičnega razmerja) allora:
če je to res, tedaj bo hudo se questo è vero, allora saranno guai

tegillum -ī, n (demin. tegulum) = gr. καλυμμάτιον odejica, ogrinjalce: tegillum e[c]cillud, mihi unum id aret: id si vis, dabo Pl., iugere volitans milvus aquam e nubibus tortam indicat fore, ut tegillum pastor sibi sumat Varr. ap. Non.

tēgŭla -ae, f (tegere) strešna opeka, strešnik, meton. (v sg. in pl.) tudi z opeko krita streha, z opeko krit krov: Iuv., Mart. idr., tegula quassa (razbit) O., promitto tibi, si valebit, tegulam illum in Italiā nullam relicturum Ci. ep., cum solem nondum prohibebat et imbrem tegula O., tegulas fingere Varr. fr., tempestas venit, confringit tegulas imbricesque Pl., paucas tegulas deicere Ci., demere tegulas Ci., tegulas aedificiis imponere Icti., per tegulas (preko strehe, čez streho) demitti Ci., in impluvium decĭdere de tegulis Ter., per alienas tegulas venisse Ter., quid agis tu in tegulis? Pl., sub tegulis Suet., si iecur eiusdem animalis in summis tegulis uratur Gell. vrh strehe; preg.: extremā tegulā stare Sen. ph. nagibati se k padcu, biti na tem, da (kdo, kaj) pade.

téhtnica (-e) f bilancia; pesa; stadera:
naravnati tehtnico regolare la bilancia
nagniti, prevesiti eno stran tehtnice dare il crollo, il tracollo, il tratto alla bilancia
dati na tehtnico (pretehtati, tudi ekst. ) porre sulla bilancia
tehtnica se nagne la bilancia si inclina
skodelici tehtnice i piatti della bilancia
jeziček na tehtnici l'ago della bilancia
analitska tehtnica bilancia analitica
avtomatska tehtnica bilancia automatica
fiz. hidrostatična tehtnica bilancia di Archimede, bilancia idrostatica
javna tehtnica pesa pubblica
kuhinjska tehtnica bilancia da cucina
mostna tehtnica stadera a ponte
teh. precizijska tehtnica bilancia di precisione
rimska tehtnica bilancia romana
grad. vodna tehtnica livella
vzmetna tehtnica bilancia a molla
pren. tehtnica se nagiba v njihovo korist, njim v prid la bilancia pende a loro favore
pren. položiti na tehtnico vse rischiare il tutto per tutto
pren. biti na tehtnici essere in grave pericolo
pren. biti jeziček na tehtnici essere l'ago della bilancia
astr. Tehtnica Bilancia

Teil¹, der, del, (Anteil) delež; Person in einem Verhältnis: stran (der gebende Teil stran, ki daje, alle Teile vse strani); Recht im Verfahren: stranka (v postopku), (belangter Teil tožena stranka); elektronische Datenverarbeitung zlog; zum Teil delno, deloma; beide Teile obe strani; der größte Teil večina; zum großen/größten Teil večinoma; sich sein Teil denken misliti si svoje; ich für mein(en) Teil kar se mene tiče

teilen deliti, razdeliti (sich se); (verzweigen) cepiti, razcepiti (sich se); Technik ločiti, ločevati; Ansichten teilen mit biti istih misli z, biti istega mnenja z; mit jemandem ein Schicksal teilen imeti skupno usodo z; Trauer/Freude teilen mit žalovati/veseliti se z; mit jemandem ein Zimmer teilen stanovati v isti sobi z; sich teilen etwas deliti si; Vorhang: odpreti se

teindre* [tɛ̃drə] verbe transitif (po)barvati

se teindre pobarvati se
se teindre les cheveux pobarvati si lase
se teindre barvati si lase, barvati se
faire teindre dati pobarvati

ték¹ (apetit) appetite; desire for food; (za kaj) zest, relish, gusto

imam, čutim ték I have an appetite
imam dober, zdrav (slab) ték I have a good, a keen (a poor) appetite
jesti z dobrim tékom to eat with gusto
izgubiti ték to lose one's appetite
narediti, povzročiti ték to sharpen (ali to whet) the appetite
dražiti, spodbujati si ték to stimulate one's appetite
delati, dobiti ték to give, to get an appetite
ték pride z jedjo the appetite grows with what it feeds on, start eating and you work up an appetite, figurativno the more you get, the more you want
biti brez téka, ne imeti téka (žargon) to be off one's food, to be a poor eater

tekóč (-a -e)

A) adj. corrente, andante, uscente; fluente, fluido, scorrevole:
tekoče leto, tekoči mesec corrente anno, mese; anno, mese uscente
tekoče gorivo carburante fluido
tekoče dogajanje fatti del giorno, cronaca
tekoča številka numero corrente
kem. tekoče agregatno stanje stato fluido
ekon. tekoče obresti interessi correnti
tekoče stopnice scala mobile
tekoče vode acque correnti
ekon. tekoči izdatki spese correnti
teh. tekoči kisik ossigeno liquido
tekoči kristali cristalli liquidi
tekoči meter metro lineare
teh. tekoči trak nastro trasportatore; catena di montaggio
delo na tekočem traku lavoro a catena
pren. težave so si sledile kot na tekočem traku, kot, kar po tekočem traku le difficoltà si susseguivano ininterrottamente
tekoče zlato petrolio

B) tekóče (-ega) n
biti z dogodki na tekočem essere al corrente, essere aggiornati sugli avvenimenti, su quanto succede
priti z delom na tekoče lavorare normalmente, senza ritardi

C) tekóče adv. correntemente, fluentemente:
takoče govoriti parlare fluentemente

tékom prep. adm. (med) durante, nel corso di; entro, in:
nesreča tekom vožnje l'incidente verificatosi durante il percorso
odgovor poslati tekom enega meseca inviare la risposta entro un mese
tekom časa bo vse jasno col tempo si chiarirà tutto

telamōn¹ -ōnis, m (gr. τελαμών iz ταλάω, τλάω = fero) nosilec, držaj; kot arhit. t.t. telamōnēs moške podobe (figure), ki nosijo glave škarnikov (špirovcev, šperovcev, škarnic) ali karnise: item aliae res sunt similes, uti xystus, prothyrum, telamones et nonnulla alia eius modi Vitr., item si qua virili figura signa mutulos aut coronas sustinent, nostri telamones appellant, cuius rationes, quid ita aut quare dicantur, ex historiis non inveniuntur, Graeci vero eos ἄτλαντας vocitant Vitr.

tellūs -ūris, f (indoev. baza. *tel(H)- ploska tla, deska; prim. skr. tála- ravnina, planjava, plan, dlan, podplat, gr. τήλια (metalna, igralna) deska, sl. tla, lit. pãtalas posteljišče, stvnem. dili, dilla = nem. Diele)

1. zemlja (kot telo): nec circumfuso pendebat in aëre tellus O., telluris hiatu L., nunc solida est tellus, sed lacus ante fuit O.

2. pooseb. Tellūs Télus, Telúra = Zemlja (kot boginja rodnosti in plodnosti): Varr. idr., aedes Telluris L., Ci. ep., si est Ceres a gerendo, terra ipsa dea est; quae est enim alia Tellus? Ci., Tellurem porco piabant H.

3. occ.
a) tla, tlo, tlak, pòd: molli tellus erat umida musco O., adoperta marmore tellus O., quo (sc. sanguine) late tellus madefacta tepebat O.
b) (rodeča) zemljina, zemlja, prst: immunis rastroque intacta O., umida dura, sterilis O., ingrata H.
c) pesn. dežela, pokrajina, področje, območje, ozemlje, teritorij: Delphica O., Gnosia V., Tuscula Tib., Iubae H. = Numidija, Achiva, ultima O., mea tellus O. moja domovina; meton. ljudstvo, narod: Pontica O.
d) zemljišče, posestvo, (zemljiška) posest: pecore et multa dives tellure H., propria H.

tēlum -ī, n (morda iz *tendslom, *tenslom k tendere v pomenu „ meriti (kam)“)

1. „orožje, ki se meče v daljavo“ = metalno orožje, metalo, (metalno) kopje, strela, strelica, puščica, sulica, izstrelek, lučanka: tela mittere C., conicere S., Ci., tela in hostem ingerere L., missus telorum Auct. b. Hisp., propiores levioribus eoque magis crebris telis petere L., telorum tempestas V., seges telorum V., imber telorum L., nimbus telorum Lucan., tela accidebant (so padala) L., arma atque tela militaria S., telum (puščico) contendit V.; pesn. metaf.
a) strela, blisk: arbitrium est in sua tela Iovi O.
b) sončni žarek: Amm., tela diei Lucr.
c) moško spolovilo: metuit teli vulnera prima novi Mart.; dvoumno: scrutatore ab Ariarathe regio more misso, curiosius imum ventrem pertractanti ait: caveret, ne aliud telum inveniret quam quaereret Iust. (38, 1, 9).

2. sinekdoha sploh (napadalno) orožje, npr. meč, nož, bodalo, sekira idr.: telum, quod cuique fors afferebat adripuit Ci., si quid telorum esset Ci., gladio per pectus transfigit; telo extracto … L., Aiax gladio incubuit: Ulixes corpore cruentum telum educit Corn., te stetisse in comitio cum telo (z bodalom) Ci., telum, quod latebat, protulit N., caedem telo committere Q., omnium parricidarum tela commovere Ci., tricuspis telum O. (Neptunov) trizob, relicto in vulnere telo (sekiro) L., stat gravis Entellus nisuque immotus eodem, corpore tela modo atque oculis vigilantibus exit V. se izogiba udarcev (s cestom), pars caret altera telo frontis O. je brez roga; pesn. pl. o enem meču: aspicis in timidā fortia tela manu O.

3. metaf. orožje, izstrelek, puščica, strelica, branilo: Pl. idr., tela fortunae Ci., tela scelerum Ci., id erit telum acerrimum Enn. ap. Ci., isto telo tutabimur plebem L., patria telis coniurationis obsessa Ci., benevolentia civium telum est ad res gerendas Ci., qua lege tribuniciis rogationibus acerrimum telum datum est L., necessitas ultimum telum L.

tema ženski spol trdovratnost, trma; »konjiček«; muhavost

a tema, por tema iz kljubovanja, iz trme
tomar tema v glavo si vbiti

tèma (-e) f

1. oscurità, oscuro, buio, scuro; tenebre (pl.):
nastala je tema si fece buio, calarono le tenebre
trda, gosta tema buio pesto, fitto
tema kot v rogu buio come in gola al lupo
sedeti v temi sedere al buio

2. knjiž. pren. tenebre:
tema duha le tenebre dello spirito
tema obupa le tenebre della disperazione
tema neznanja le tenebre dell'ignoranza
hiperb. toliko jih je bilo, da se je tema delala od njih erano tanti da oscurare la luce del sole
pren. tema se mi dela pred očmi (od slabosti, od lakote) non ci vedo più (dalla stanchezza, dalla fame)
dogodki, ki so še zaviti v temo avvenimenti ancora avvolti nelle tenebre

tembòlj adv. (toliko bolj) tanto più:
nismo vas pričakovali, zato smo tembolj veseli non vi si aspettava, perciò ne siamo tanto più contenti

tême (-éna) n

1. anat., zool. vertice; ekst. capo, testa:
lase na temenu ima že redke i capelli (della testa) gli si stanno già diradando

2. ekst. culmine, vertice, sommità:
teme kupole, loka la sommità della cupola, il vertice dell'arco

temeljít radical; thorough; fundamental; sweeping

temeljíta sprememba radical (ali sweeping) change
temeljít ukrep radical (ali sweeping) measure
temeljíto znanje thorough knowledge
doživeti temeljíto spremembo to undergo a radical change
moraš si vzeti temeljít počitek you must take a complete rest

temeljíti (-ím) imperf.

1. (narediti temelje) fondare

2. (imeti za osnovo) fondarsi, imperniarsi:
sklepi temeljijo na zgrešenih predpostavkah le illazioni si fondano su ipotesi errate

tèmen (-mna -o) adj.

1. scuro, oscuro, buio, cupo:
temna noč notte scura, buia
temna obleka abito scuro
temna polt pelle scura
temna očala occhiali scuri
temne barve toni cupi
temno pivo birra scura

2. opaco, scialbo:
temna svetloba luce scialba

3. pren. (neprijeten) buio, fosco, oscuro; cupo:
temne slutnje foschi, cupi presentimenti

4. pren. (ki vsebuje negativno razpoloženje) cupo, tetro:
temen obraz volto cupo

5. pren. (nazadnjaški) buio:
temni srednji vek secoli bui (del Medioevo)

6. pren. (skrivnosten, nedoumljiv) arcano, misterioso, oscuro:
temna skrivnost un mistero oscuro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
imeti temen glas avere una voce profonda
nad njim so se zbirali temni oblaki fosche nubi si addensavano sopra di lui
vet. temna lisa (na konjskem hrbtu) zagarella