Franja

znánje (-a) n

1. conoscenza; cognizione, nozione; scibile; scienza; padronanza:
sistematično, temeljito znanje conoscenze sistematiche, profonde
vrzeli v znanju lacune nella conoscenza
meje človeškega znanja i confini dello scibile umano
razširiti šolsko znanje ampliare le nozioni acquisite a scuola
znanje tujega jezika conoscenza, padronanza di una lingua straniera

2. star. (veščina, spretnost) abilità:
telovadba in druga znanja la ginnastica e altre abilità
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dati na znanje riferire, far sapere, mettere a conoscenza
sprejeti, vzeti na znanje tener conto (di), prendere in considerazione
pren. odliv znanja v tujino fuga dei cervelli, brain drain
šol. formalistično znanje nozionismo
uporabno znanje conoscenze, nozioni pratiche
PREGOVORI:
v znanju je moč volere è potere, per chi ha sapere

znáno

A) adv.

1. notoriamente

2. (v predik. rabi)
ni znano, kam je izginil non si sa dove sia sparito
alkohol, kot je znano, zmanjšuje prištevnost come si sa, com'è noto, l'alcol riduce la capacità di intendere

B) znani (-a -o) m, f, n
nobenega znanega nisem srečal non ho incontrato nessun conoscente
načelo od znanega k neznanemu il principio di partire dal noto per giungere all'ignoto

znánost science ženski spol

aplicirane (eksaktne, eksperimentalne, naravoslovne) znanosti sciences appliquées (exactes, expérimentales, naturelles)
atomska znanost science nucléaire
vojaška znanost science militaire
znanost ne pozna meja la science n'a pas de frontière (ali de patrie)

znánstvo connaissance ženski spol , relation ženski spol

ljubezensko znanstvo liaison ženski spol amoureuse
skleniti znanstvo s kom faire la connaissance de quelqu'un, faire connaissance avec quelqu'un

znášati² (-am) | znêsti (znêsem) imperf., perf. ammontare, assommare a; essere di:
škoda znaša milijon tolarjev i danni ammontano a un milione di talleri
površina znaša petdeset arov la superficie è di cinquanta are

znášati

skupaj znašati llevar a un mismo lugar; (znesek) elevarse (ali ascender) a; alcanzar la cifra de, importar
račun znaša ... la cuenta ascende a...
znašati se nad kom desfogar su cólera en alg

znáten (-tna -o) adj.

1. notevole, considerevole, cospicuo:
znaten del denarja una parte considerevole dei soldi
dati znatna sredstva za razvoj zaostalih področij destinare notevoli mezzi allo sviluppo delle zone arretrate

2. redko (zajeten) grosso, grasso:
plašč jo dela znatnejšo, kot je v resnici il cappotto la fa più grassa di quanto non sia in realtà

znáti savoir, connaître, être versé dans quelque chose

jezik znati posséder une langue
znati na pamet, iz glave savoir par cœur
znati brati (pisati, plavati) savoir lire (écrire, nager)
dobro znati francosko (angleško) avoir de bonnes connaissances en français (en anglais), avoir une bonne connaissance du français (de l'anglais)
veliko znati avoir de vastes (ali grandes) connaissances, avoir des connaissances étendues (en), être savant (ali familiarno calé)
to dobro znam cela m'est familier
česar se je Janezek naučil, to Janez zna on garde dans la vieillesse les habitudes de jeunesse

znáti (znám) imperf.

1. sapere:
znati abecedo, poštevanko sapere l'abbiccì, l'abbaco
znati besedilo na pamet, kot očenaš sapere il testo a memoria, sapere perfettamente
znati brati, pisati, znati kuhati saper leggere e scrivere, saper cucinare
znati matematiko, slovnico sapere la matematica, la grammatica
znati tuje jezike sapere le lingue straniere

2. (biti sposoben, zmožen česa) sapere:
znati se uveljaviti saper farsi valere
znati živeti saper vivere
kdor zna, pa zna sa il fatto suo, la sa lunga

3. pog. (z nedoločnikom; utegniti, moči) sapere; volere:
mrzla pijača bi znala škoditi la bevanda fredda potrebbe far male
dež ne zna nehati non vuol smettere di piovere
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne zna drugega kot pijančevati è bravo soltanto a sbevazzare
pren. znati je treba, pa gre il mondo è fatto per i furbi
ne znati brzdati jezika non saper tenere a freno la lingua
znati se obrniti essere un dritto, essere un voltagabbana
znati poslušati saper ascoltare (gli altri)
ne znati nobene stvari prijeti v roke essere goffi, maldestri
držati se, kot da ne zna do pet šteti fare il finto tonto
pog. znati več kot hruške peči, orehe treti sapere un sacco di cose
pomagaj si, kakor veš in znaš arrangiati come meglio credi
stori, kot veš in znaš fa' come ti pare e piace
PREGOVORI:
kar se Janezek nauči, to Janez zna impara l'arte e mettila da parte

znáti saber

temeljito znati conocer a fondo (una materia); fam conocer al dedillo
ne si več znati pomagati ya no saber qué hacer
znati na pamet saber de memoria
znati špansko saber (el) español
znati brati (plavati) saber leer (nadar)
znati živeti saber vivir
česar se je Janezek učil, to Janezek zna lo que se aprende en la cuna, siempre dura

znések montant moški spol , somme ženski spol

celotni znesek somme totale, total moški spol
čisti znesek montant net, somme nette
dolžni znesek montant de la dette
najmanjši znesek (montant) minimum
najvišji znesek montant (ali somme) maximum, plafond moški spol
računski znesek montant de la facture
skupni znesek (montant, chiffre moški spol) total moški spol, somme totale
velikanski znesek somme énorme

znések importe m ; suma f

celotni znesek total m
v znesku ... por valor de...; que asciende a...
prejel znesek Recibí
čisti znesek importe m neto
najmanjši (najvišji) znesek importe mínimo (máximo)
do najvišjega zneska ... hasta el importe máximo de...
računski znesek importe de la factura
velikanski znesek suma f enorme

znížati abaisser, (ra)baisser, réduire, diminuer

znižati glas baisser la voix
znižati ceno (življenjsko raven, standard) baisser le prix (le niveau de vie, le standard)
po znižani ceni à prix réduit, au rabais

znížati (-am) | zniževáti (-újem)

A) perf., imperf.

1. abbassare:
znižati glas abbassare la voce

2. abbassare, ridurre, calare, diminuire:
znižati cene abbassare, ridurre i prezzi
znižati razlike diminuire le differenze, ridurre il divario

3. (spustiti, spuščati) abbassare:
znižati rolete abbassare le persiane

B) znížati se (-am se) | zniževáti se (-újem se) perf., imperf. refl. abbassarsi, calare, scendere:
temperatura se je znižala za pet stopinj la temperatura è scesa di cinque gradi
življenjska raven se je znižala il tenore di vita è sceso notevolmente

znížati (re)bajar ; (cene) reducir, rebajar (los precios)

znižati glas bajar la voz

znočíti se se faire nuit

znočilo se je il s'est fait nuit, la nuit est tombée

znój (-a) m sudore:
znoj kaplja, teče, lije po obrazu il sudore gocciola, gronda per il viso
pren. oblil ga je mrzel znoj un sudore freddo gli imperlò la fronte
kopati se v znoju essere (bagnato) fradicio di sudore
mrtvaški znoj sudore di morte
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bibl. v znoju svojega obraza si boš služil kruh guadagnerai il pane col sudore della tua fronte
pren. zemljo pojiti s svojim znojem bagnare la terra col proprio sudore, durarci fatica
pren. kaj doseči z veliko znoja in boja conquistare qcs. a prezzo di duri sforzi e grandi sacrifici
PREGOVORI:
enim po loju, drugim po znoju c'è chi tira il carretto e chi sta a sedere

znótraj dedans, au-dedans, à l'intérieur

od znotraj du dedans, de l'intérieur
na znotraj en dedans, vers le dedans, vers l'intérieur
znotraj hiše à l'intérieur (ali au-dedans) de la maison

znótraj

A) adv. dentro, di dentro, internamente:
deblo je znotraj trhlo il tronco è marcio di dentro
pog. nekaj tu znotraj mi pravi, da ga ne bo qualcosa qua dentro mi dice che non verrà

B) znótraj prep. dentro, entro, in; nell'ambito di:
hiše znotraj obzidja le case dentro la cinta
zadrževati se znotraj stavbe trattenersi nell'edificio
nesoglasja znotraj stranke le divergenze all'interno del partito

znóžje pied moški spol , base ženski spol

ob znožju gore au pied de la montagne
ob posteljnem znožju au pied du lit