Franja

tapasol moški spol ameriška španščina

hacerse tapasol zakriti si oči z roko proti sončni svetlobi

taper [tape] verbe transitif udariti, lopniti z roko; tolči; potrepljati; tipkati; zamašiti

taper bien et très vite dobro in zelo hitro tipkati
taper une lettre natipkati pismo
taper du piano brenkati na klavir
taper dans l'œil à quelqu'un ugajati komu
taper la table à coups de poings udariti s pestmi po mizi
(familier) taper quelqu'un de 10 francs izposoditi si od koga 10 frankov
taper sur ses amis (figuré) opravljati, obrekovati, kritizirati prijatelje
ils ont tapé dans les réserves de provisions porabili so že velik del rezervnih zalog
le soleil tape dur sonce pošteno pripeka
taper sur les nerfs, sur le système (figuré) iti na živce
(familier) taper à côté zmotiti se; ne uspeti
(familier) taper sur le ventre à quelqu'un pretirano familiarno ravnati s kom
se taper un repas privoščiti si dober obed
se taper quelque chose de pénible napraviti (si) kaj neprijetnega
je me tape de l'œil (od utrujenosti) mi lezejo oči skupaj
se taper la cloche dobro jesti in piti
se taper (populaire) pod nosom se obrisati, oditi praznih rok
tu peux te taper! lahko se pod nosom obrišeš!
(populaire) il peut toujours se taper lahko še kar čaka
(populaire) ton histoire, c'est à se taper le derrière par terre ob tvoji zgodbi bi človek kar na zadnjo plat padel

tappa f

1. postanek, postaja:
fare una tappa postati, počivati

2. etapa:
corsa a tappe šport etapna dirka
tappa a cronometro šport etapa na kronometer
tappa di montagna šport gorska etapa
bruciare le tappe pren. hitro uspeti, naglo si utreti pot navzgor
vincere una tappa šport doseči etapno zmago, zmagati na etapi

3. pravo faza, stopnja (procesa)

tappare

A) v. tr. (pres. tappo) zamašiti, začepiti:
tappare la botte začepiti sod
tappare la bocca a qcn. pren. komu zapreti usta
tappare un buco pren. zamašiti luknjo, nekako poravnati dolg
tappare la finestra zadelati, zatesniti okno
tapparsi gli occhi, le orecchie pren. zatiskati si oči, ušesa

B) ➞ tapparsi v. rifl. (pres. mi tappo) zapreti, zapirati se:
tapparsi in casa zapreti se v hišo

Taratalla Taratála, šaljivo ime kuharja (po Hom. μίστυλλόν τ' ἄρα τ' ἄλλα = secabant et alias res): si tibi Mistyllos cocus, Aemiliane, vocatur, dicatur quare non Taratalla mihi? Mart.

tardar muditi se, kasniti, (dolgo) izostati, pozen biti; obotavljati se, odlašati

a más tardar najkasneje
no puede tardar mucho ne more več dolgo trajati; vsak hip mora biti tu
¡no tardes! ne bodi pozen! ne zadržavaj se predolgo!
¡cuánto tardas! kako si pozen!
¿cuánto tardará? kako dolgo bo trajalo? kdaj bo prišel nazaj?
tardar en contestar odlašati z odgovorom
tardará una hora en volver bo (šele) čez eno uro nazaj
tardarse obotavljati se, zakasniti se
hoy se tarda danes traja (pre)dolgo

tarder [tarde] verbe transitif, verbe intransitif biti pozen, muditi se; oklevati, obotavljati se; odlašati

sans tarder brez odlašanja, brez obotavljanja
que tardez-vous? kaj še čakate? kaj se obotavljate, oklevate?
l'hiver tarde à venir zime dolgo ni, zima prihaja počasi
il tarde à donner sa réponse odlaša s svojim odgovorom, dolgo ne da svojega odgovora
il ne tardera pas à venir kmalu bo prišel
il me tarde de te revoir zelo si želim, težko čakam, da te zopet vidim; zelo rad bi te spet videl

tardēscō -ere -duī (tardus) posta(ja)ti počasen, (u)počas(n)iti se (upočasnjevati se), posta(ja)ti trd: tardescit lingua Lucr., at si tardueris Tib. če si počasen.

tardi avv.

1. pozno, kasno:
a più tardi! (skoraj) nasvidenje!
al più tardi najkasneje
fino a tardi do poznih ur
presto o tardi prej ali slej
sul tardi, verso il tardi kasno zvečer, v zgodnjih jutranjih urah
far tardi zamuditi se, biti pozen

2. pozno, z zamudo:
si è fatto tardi pozno je že
PREGOVORI: meglio tardi che mai preg. bolje pozno kot nikoli
chi tardi arriva male alloggia preg. kdor prej pride, prej melje

tardus 3, adv. -ē

1. počasen, obotavljiv, mudljiv, kasen, pozen, zaostajajoč (naspr. celer, citus, velox, agilis, sedulus): homo, pecus Ci., provisor utilium H. ki se prepozno domisli koristnega, gradus (sc. boum) O., Apollo Pr., asellus, iuvenci V., asinus Aug., iumenta Sen. ph., avis Plin. (menda) droplja, qui sunt segnes et tardi Sen. ph., tardis flexibus errat (se vije) Mincius V., ubi reliquos esse tardiores vidit C., proci loripedes, tardissumi Pl., erimus inter fortes fugacissimi, inter fugaces tardissimi Sen. rh., tarde crescere V., tarde credere O. počasi, slednjič, stellae tum celerius moventur, tum tardius Ci., tardissime iudicare Ci.; z abl.: vulnere tardus V. = oviran, oslabljen; tardus in cogitando Ci., tardior in scribendo Q., in decedendo erit (sc. Bibulus), ut audio, tardior Ci.; ad iniuriam tardiores Ci., eo tardior ad discedendum fui, quod … Ci., tardiores ad iudicandum Ci., tardiores ad danda (accipienda) beneficia Sen. ph.; z gen.: fugae Val. Fl.; z inf.: et nectere tectos numquam tarda dolos Sil.; subst.: minus est gravis Appia tardis H. počasnim popotnikom; o abstr.: subvectio L., tarda fluunt tempora H.; pesn.: tardi menses V. počasni = dolgi (poletni) meseci, V., nox O., V. počasna, kasna = ki noče preteči.

2. ki (kar) naredi človeka počasnega, upočasnjujoč, ovirajoč: vetustas O., senectus, podagra H., tarda et contraria bellum incohaturo T. različne težave (težkoče) in ovire.

3. metaf. počasen, len, leniv, lenoben, top, topoglav, topoumen, neumen, omejen, trapast, sanjav, mlačen, zasanjan starejše kesnoglav, kesnoumen: tardus es Ter., ingenium, mentes Ci., indociles tardique sunt Ci., hebetes illi et supra modum tardi Plin. iun., si qui forte sit tardior Ci., illi tardo cognomen pingui damus H., sensus hebetes et tardi Ci.; subst.: laborat magister docens tardos Aug. topoglavce, topoumneže; (o govoru) preudaren, pretehtan, previden, oprezen: principia (sc. dicendi) tarda sunt Ci., tarda et supina compositio Q., stilus, pronuntiatio Q.

4. pozen, kasen = pozno, kasno prihajajoč (nastopajoč, pojavljajoč se): necessitas leti H., fata H., poena Ci., portenta deûm Ci., noctes V., tarde, immo iam sero (prepozno) Petr., triennio tardius triumphare Ci., tardissime Lentulus venit Ci.

tarmes -itis, m (terere; prim. skr. tardáyati, tr̥ṇáti (on) cepi, vrta, prevrtava, gr. τερηδών [od tod lat. terēdō] vrtajoči črv, živi sveder, lit. tréndu biti pojeden od moljev, črvov)

1. lesni črv, trdoglav, kukec, starejše drvotoč: SI. Quapropter? TH. Quia edepol ambo ab infumo tarme[s] secat Pl. — Soobl. termes -itis, f: Isid., Serv.

2. mesni črv, črv v mesu: P. F.

tas [tɑ] masculin kup, kopica

un tas de (familier) mnogo
connaître un tas de gens poznati mnogo ljudi
tas de foin kopica sena
un tas de questions, de mensonges kup vprašanj, laži
grève féminin sur le tas stavka z zasedbo delovišča
apprentissage masculin sur le tas vajeništvo, vajeniško učenje v podjetju
être sur le tas (populaire) biti na delu, delati
mettre en tas spraviti na kup, (na)kopičiti
se mettre, être en tas (na)kopičiti se
prendre sur le tas zasačiti, zalotiti pri samem dejanju
taper dans le tas obilno si postreči

Tasche, die, (-, -n) auf Kleidern aufgesetzt: žep (angeschnittene všit, aufgesetzte našit); (Handtasche usw.) torbica, (Schultasche usw.) torba; Kochkunst: žepek; etwas wie seine eigene Tasche kennen poznati kot svoj lastni žep; die Taschen leeren izprazniti žepe; (sich) die Taschen füllen napolniti si žepe;
auf: auf der Tasche liegen zajedati koga, živeti na čigav račun; die Hand auf der Tasche haben zelo paziti na denar, biti skop;
aus: aus seiner eigenen Tasche bezahlen plačati iz lastnega žepa;
in: in der Tasche haben einen Vertrag: imeti v žepu, einen Menschen: figurativ imeti v oblasti; in die Tasche stecken etwas vtakniti v lastni žep; jemanden figurativ prekositi, prekašati (koga); in seine eigene Tasche arbeiten delati za lastni dobiček; in (seine, meine ...) Tasche wandern/fließen iti v (njegov, moj) žep; tief in die Tasche greifen globoko poseči v žep

tatouer [tatwe] verbe transitif tetovirati

ce marin s'est fait tatouer la poitrine ta mornar si je dal tetovirati prsi

Tauricāna -ae, f Tavrikána, vzhodna obala Sicilije: itaque iussi patria decedere, cum in parte ea Si[ciliae] consedissent, quae [nun]c Tauricana dicitur Fest.

táze neskl. prid. (t. taze, perz.) svež: taze voda; taze pecivo; imam za tebe nešto taze; vidi ti se da si taze partizan da si šele prišel k partizanom

te pron.

1. tebe, tebi, tabo (v funkciji poudarjenega predmeta in s predlogi):
vogliono te al telefono tebe kličejo na telefon
da te pri tebi, k tebi; sam
vengo da te stasera k tebi pridem nocoj
fatto da te naredi sam; ekst. sam svoj mojster
con te s teboj
secondo te po tvojem
fra te, fra te e te sam pri sebi
quanto a te kar se tebe tiče

2. ti (v funkciji osebka, v vzklikih, za come, quanto, povero in pogovorno):
povero te! ti ubožec!
ne so quanto te o tem vem toliko kot ti
contento te, contenti tutti če je tebi prav, je prav vsem
te fai come vuoi ti stori, kot ti je všeč

3. ti (pred lo, la, li, le, ne):
te ne pentirai! še žal ti bo
ricordatelo! zapomni si to!

tear^*3 [tɛ́ə] prehodni glagol
(raz)trgati; razkosati; pretrgati, prekiniti; iztrgati, izpuliti; vleči, natezati; odtrgati (from od)

to tear one's finger raniti si prst
to tear one's dress on a nail strgati si obleko na žeblju
to tear in two raztrgati na dvoje
to tear a page out of the book iztrgati list iz knjige
to tear open odpreti z raztrganjem, raztrgati
to tear s.th. from s.o. iztrgati komu kaj
to tear one's hair (iz)puliti si lase
to tear to pieces raztrgati na kose, razkosati
to tear one's shirt raztrgati si srajco
to be torn between hope and despair biti razdvojen (kolebati) med upanjem in obupom
neprehodni glagol
(po)vleči (at za)
močno potegniti (at za)
(raz)trgati se; pretrgati se; prekiniti se, pokati
pogovorno drveti, dirjati, divje hiteti, leteti (through skozi)
pogovorno divjati, besneti

this thread will not tear ta nit se ne bo strgala
the children were tearing about the road otroci so se podili sem in tja po cesti
he tore down the hill zdrvel je po hribu navzdol

technicus -ī, m (τεχνικός) učitelj umetnosti, tehnik: nolo se iuvenes satis instructos, si quem ex his, qui breves plerumque circumferuntur, artis libellum edidicerint, et velut decretis technicorum tutos putent Q.

technyphion -ī, n (demin. τέχνη) majhna delavnica, majhen atelje (studio): si quando quid secreto aut sine interpellatione agere proposuisset, erat illi locus in edito singularis, quem Syracusas et technyphion vocabat Suet.